Čiste vode, naš ponos

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je ob obisku Bleda minuli petek z županom Janezom Fajfarjem podpisal sporazum o skupnem upravljanju Blejskega jezera, ki vključuje tudi načrt aktivnosti za zmanjševanje vpliva obremenitev na kakovost vode v Blejskem jezeru. O problematiki Blejskega jezera se namreč govori že vrsto let, saj se stanje Blejskega jezera zadnjih nekaj let ves čas slabša, na kar kaže tudi vsako leto intenzivnejše cvetenje fitoplanktona. To je bilo še zlasti izrazito v začetku preteklega leta, ko so v svet romale fotografije rdeče obarvanega jezera. Podpis sporazuma je tako vsekakor lepa gesta, a šele skozi morebitne konkretne ukrepe se bo izkazalo, ali niso zaveze iz sporazuma zgolj mrtva črka na papirju.

V obeh blejskih društvih za varstvo okolja so doslej podali že kar nekaj prijav o nesprejemljivih posegih v Blejsko jezero in naravne vrednote v njegovi okolici, a kot razočarano ugotavljajo, nobena doslej še ni dobila epiloga. Tako so prav nedolgo nazaj na pristojne inšpektorate naslovili nove prijave, v katerih so opozorili na po njihovem sporen poseg v naravo na zaščitenem območju mrtvice Save Bohinjke pod vasjo Selo. Na inšpektoratu za okolje in prostor so pojasnili, da so prijavo »po kriterijih za določanje prioritet uvrstili v drugi rang«. Kdaj bodo omenjeno prijavo dejansko obravnavali, je torej nemogoče napovedati, pomenljivo pa je pojasnilo inšpektorata glede podobne prijave iz preteklosti, ki nakazuje na podobno početje na drugem bregu Save Bohinjke, za katero po dveh letih inšpekcijski postopek sploh še ni bil uveden. Zato verjetno lahko upravičeno pričakujemo, da vsi ukrepi, ki jih bodo izvedli za izboljšanje stanja Blejskega jezera, dolgoročno verjetno ne bodo učinkoviti, če ne bo tudi ustreznega nadzora nad potencialnimi onesnaževalci.

Zagotovo pa si vsaj toliko pozornosti kot stanje jezera v gorenjskem turističnem biseru zaslužijo tudi naši viri pitne vode. Skrb namreč vzbuja novela zakona o vodah, ki je na noge dvignila številne okoljevarstvenike. Ta namreč dopušča, da bo od zdaj pod določenimi pogoji mogoče graditi tudi na vodovarstvenih območjih, dovoljena je celo proizvodnja, ki uporablja nevarne snovi, na priobalnih območjih pa objekti za javno rabo. Po prepričanju okoljevarstvenikov bo tako preskrba s pitno vodo trajno ogrožena. V Sloveniji se tudi pred tujci radi pohvalimo z neoporečno pitno vodo, ki skoraj v vseh delih države priteče neposredno iz pip. Samo upamo lahko, da bo tako kot neonesnaženo Blejsko jezero tudi to še naprej ostalo eden od prepoznavnih znakov naše države, ki se rada ponaša kot zelena destinacija.