Ohraniti jezero tudi za zanamce

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak ter župan Občine Bled Janez Fajfar sta v petek na Bledu podpisala sporazum o skupnem upravljanju Blejskega jezera, ki vključuje tudi načrt aktivnosti za zmanjšanje vpliva obremenitev na kakovost vode v Blejskem jezeru.

Bled – »Danes smo podpisali zgodovinski dokument, kar zadeva upravljanje jezera; vse težave, povezane z jezerom, bodo zdaj lažje reš­ljive,« je po podpisu sporazuma poudaril župan Janez Fajfar, ki je še pojasnil, da so se na občini vrsto let trudili, da bi z državo prišli do takšnega sporazuma, ki natančno opredeljuje dolžnosti, pristojnosti in odgovornosti. Verjame, da zdaj ne bodo več mogoča sprenevedanja, kdo je za kaj odgovoren tudi v primeru izjemnih situacij, kot je bilo recimo lansko intenzivno cvetenje fitoplanktona, ki je jezero obarvalo rdeče. Tudi minister za okolje in prostor Andrej Vizjak se je strinjal, da moramo negovati tak biser, kot je Bled z jezerom. »In to ne samo lokalna skupnost, temveč tudi država s sodelovanjem in dopolnjevanjem, ne pa s prepiri, kdo je za kaj odgovoren pri upravljanju tako pomembne vrednote.«

Sporazum je po Vizjakovih besedah dobra osnova, da se stanje jezera izboljša, da preprečijo zunanje onesnaževanje in vzpostavijo boljši režim na samem jezeru tako glede plovbe kot vsega drugega. »Namen sporazuma je ohraniti vrednoto, kot jo predstavlja Blejsko jezero, tudi našim zanamcem v boljšem stanju, kot je danes.

Pri tem nas čaka veliko dela, to je šele začetek.« Pri tem tako minister kot župan računata tudi na sodelovanje ostalih resorjev, predvsem ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v pristojnosti katerega sta gnojenje in ribištvo. V okviru sporazuma so predvideli oblikovanje posebne delovne skupine, znotraj katere bodo stalno usklajevali probleme. »Sestali naj bi se vsaj dvakrat na leto, po potrebi pa še večkrat,« je pojasnil župan. Vizjak je napovedal, da bodo na podlagi tega sporazuma sodelovali na mnogih projektih, med katerimi je tudi odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter ustrezna obravnava vseh pritokov in potencialnih onesnaževalcev. Fajfar je pojasnil, da je ta čas priključenost objektov na kanalizacijski sistem na območju jezera 97-odstotna. Večji finančni zalogaj bo predstavljala gradnja mešanega kanala ob jezeru, ki bo mogoča po izgradnji južne razbremenilne ceste. V sporazumu so opredelili tudi redne monitoringe, ki bodo podlaga za sprejemanje ukrepov. Ne župan ne minister si namreč ne želita, da bi še kdaj šle v svet slike z rdečim Blejskim jezerom, kot se je to zgodilo lani.

Špela Remec Rekar iz Agencije RS za okolje je pojasnila, da so meritve po onesnaženju, ki so ga zaznali februarja lani, pokazale, da je bilo onesnaženje znatno, posledice pa so vidne še zdaj, čeprav meritve kažejo izboljšanje. »Ta čas je v jezeru velika količina propadajoče biomase cianobakterije, ki jezero obarva rjavo. Tudi prosojnost ni idealna za predalpska jezera,« je opozorila in dodala, da kljub temu letos pričakujejo izboljšanje stanja jezera, če ne bo dotoka iz pojezerja. Jezero, ki je bilo v preteklosti že na meji med zmernim in dobrim stanjem, je sicer po njenih besedah ta čas izrazito v zmernem stanju.