Spremenili razvojno smer Žirovnice
Dosedanji razvoj občine Žirovnica je bil usmerjen v turizem, po novem pa naj bi se občina razvijala v bivanjsko okolje z visoko kakovostjo življenja. Takšen razvoj si namreč želijo občani.
Kar 45 odstotkov občanov, ki so sodelovali v anketi, si želi bivati v občini z visoko kakovostjo življenja. Le enajst odstotkov pa si jih želi, da bi se občina razvijala predvsem kot turistična občina.
Žirovnica – »Trajnostno naravnana občina na pragu Karavank, kjer kakovostno sobivamo in sr(e)čno ustvarjamo.«
Tako se glasi slogan Razvojnega programa Občine Žirovnica do leta 2030, ki so ga na zadnji seji potrdili žirovniški občinski svetniki. Z njim so nekoliko spremenili dosedanjo razvojno smer, ki je bila osredotočena v razvoj Žirovnice kot turistične občine. Anketa med občani je namreč pokazala, da si želijo predvsem, da bi se občina razvijala v bivanjsko okolje z visoko kakovostjo življenja. Tako so na Občini Žirovnica spremenili tudi vizijo razvoja občine do leta 2030: cilj je, da vzpostavijo pogoje za trajnostjo sobivanje občanov in uravnotežen razvoj vseh dejavnosti.
Tako naj bi v prihodnjih letih občina (p)ostala trajnostna, podeželska, kulturno ustvarjalna in samooskrbna, obenem pa srčna, aktivna, tradicionalna in odzivna.
Do leta 2030 so si na Občini Žirovnica zastavili dvanajst prednostnih strateških projektov. Glavni bo gradnja osrednjega večnamenskega kulturnega središča s knjižnico na Breznici, ki bo postal mesto srečevanj med generacijami in krajani iz različnih delov občine. Poleg tega bodo v vrtcu s prizidkom zagotovili dodatne zmogljivosti, zgradili dom starostnikov, zgradili obvoznico mimo Vrbe in poskrbeli za ureditev vaških jeder. Med strateškimi projekti so tudi ureditev državne ceste in pločnika na odseku Zabreznica–Breznica–Smokuč–Rodine ter pločnika na Bregu, ureditev podvozov in zmanjšanje hrupa železnice, gradnja daljinske kolesarske povezave Jesenice–Vrba–Lesce, gradnja gasilsko-reševalnega centra, ureditev Muzejskega kompleksa Prešernove rojstne hiše v Vrbi, nadgraditev Rekreacijskega parka Završnica in skrb za umirjanje prometa na širšem območju ter popolnitev Poslovne cone.
Izdelali so tudi finančni okvir izvedbe vseh načrtovanih ukrepov do leta 2030. Stroški so ocenjeni na 32,8 milijona evrov, pri čemer ima sama občina na voljo od milijon do dva milijona razvojno-investicijskih sredstev letno, računajo pa tudi na državna in evropska sredstva ter sredstva zasebnih vlagateljev.