O nastanku Bleda

Ob občinskem prazniku je Bled dobil svojo pravljico – članica Kulturno-umetniškega društva Zasip Katja Kos mu je posvetila zapis v verzih o prijaznem zmaju.

Zgodba o nastanku Bleda in otočka sredi jezera se je doslej širila zgolj skozi ustno izročilo in tudi Katji Kos jo je povedal njen praded. »Sama pa sem jo zgolj zapisala v verzih,« je pojasnila. S tem je želela v svet ponesti »razglednico« oziroma podobo Bleda, kot jo vidijo domači in tuji obiskovalci. Ogenj, ki ga bruha zmaj, ponazarja ognjemete, ki so spremljali vsakoletne Blejske dneve, poročna torta otok, v zgodbi pa je tudi skala, na kateri stoji grad ...

»Pod visoko grajsko skalo je živel prijazen zmaj, redno hodil je k frizerju, lase si česal je nazaj. Ob megli je ogenj kuril, da ljudje so našli pot, sploh se nikdar ni razburil, zmaj je bil res fin gospod,« se začenja zgodba o blejskem zmaju, o katerem se je nato vest razširila tudi v širni svet, tako da je prišla na ušesa lepi zmajevki, ki ga je prišla pogledat. »Ljubezen močna zagorela je v mladih srcih pri obeh, zmaja sta se resno vnela, ogenj bruhala po tleh. Da se bosta poročila, je povedal zmaj ljudem: Za poročna pa darila – torto, ker rad dobro jem!« Tako so ljudje sredi doline sezidali ogromno torto, zmaj pa je za otroke pripravil ognjemet. »A nesreča ne počiva, zmaj si je zakuril rep, saj nevesta ni nič kriva, a ženin ni bil najbolj lep. Prihiteli so gasilci, napeljali reke tri, Radovno in še dve Savi in so vpili: Zmaj gori! Vode je bilo veliko, v vodi tudi nekaj rib, naredilo čudno sliko, sredi vode tortin hrib!« Potem ko so mu obvezali rep, sta se zmaj in zmajevka odpravila na poročno potovanje, zgodba pa se zaključi z besedami: »Kot dokaz na tiste čase sredi vode hrib obstaja, mah na grajski skali rase, kraj je Bled, podoba raja. Kadar vidiš v jasni noči tam na nebu dvojno sled, to sta naša mlada zmaja, on ima obvezan rep.«