Iztrebki tudi v zasebne zabojnike
Ena od rešitev za problematiko pasjih iztrebkov v Kranju je po mnenju naše bralke uvedba nalepk za zabojnike občanov, ki bi mimoidočim dovolili vanje odložiti iztrebke štirinožnih prijateljev. Na občini pravijo, da bi si takega sodelovanja z občani želeli in da bodo o predlogu razmislili.
Kranj – Po nedavni objavi prispevka o zdravstvenih tveganjih, ki jih domačim rejnim živalim prinašajo pasji iztrebki, če zaidejo v krmo, se je na nas v zvezi z reševanjem te problematike obrnila Kranjčanka, tudi sama lastnica psa. Sprašuje se, zakaj Mestna občina Kranj (MOK) zmanjšuje število »pasjih« košev in kam z iztrebki, če v radiju nekaj kilometrov ni koša. Predlagala je tudi uvedbo nalepke za zabojnike za mešane odpadke po gospodinjstvih, s katero bi občani, ki bi se strinjali s tem, mimoidočim sporočili, da lahko tudi v njihov zabojnik odvržejo vrečko z iztrebkom, kar se ji zdi bolje, kot da pristane na vrtu ali v živi meji.
Glede te pobude na MOK pravijo, da bi si takega sodelovanja z občani vsekakor želeli, zlasti v primestnih naseljih, kjer je občinskih košev manj, saj so zemljišča večinoma v zasebna. »O predlogu bomo razmislili in ga pretehtali tudi skupaj s krajevnimi skupnostmi. Ljudje si pasjih iztrebkov ne upajo odlagati v zasebne zabojnike za mešane odpadke, ker je to že marsikdaj sprožilo slabo voljo lastnikov zabojnikov. Nalepka pasjih tačk na zasebnih koših pa bi sprehajalcem psov na obrobju mesta sporočala, da lahko brez strahu odložijo iztrebke v vrečki in tako pot do prvega občinskega koša ne bi bila tako dolga,« so razložili.
Kot smo že poročali, so se v MOK lotili racionalizacije postavitve košev za pasje iztrebke in jih odstranjujejo na lokacijah, kjer je v neposredni bližini koš za mešane odpadke, kamor je prav tako dovoljeno odlagati pasje iztrebke. Trenutno je na območju MOK še 49 »pasjih« košev, poleg tega pa je iztrebke možno odložiti v 413 košev za mešane odpadke. Od leta 2019 so namestili 50 dodatnih košev za mešane odpadke, nekatere ob dostopih do priljubljenih sprehajalnih poti v naseljih, npr. na Primskovem ob poti na Ovčan in v Žabnici pri pokopališču, kjer s polja vodi sprehajalna pot. Na MOK so dodali, da vseskozi spremljajo razmere na terenu in če se izkaže potreba po dodatnem košu za odpadke, to, če je le mogoče, tudi uredijo. Opažajo pa, da je (ne)pravilno odlaganje odpadkov tudi vprašanje kulture oz. vzgoje, saj odgovorni posamezniki vselej poskrbijo za pravilno odlaganje odpadkov (jih odnesejo do prvega koša za odpadke na poti, na ekološki otok ali domov), medtem ko na ravnanje nekaterih drugih ne vpliva niti morebitno večje število košev za odpadke.
Občina košev za odpadke ne postavlja v naravnem okolju. Zemljišča, poti in steze na mestnem obrobju in tudi v mestu so namreč pogosto v zasebni lasti, lastniki pa močno nasprotujejo postavitvam košev, saj ovirajo vožnjo in uporabo kmetijske mehanizacije ter obdelovanje kmetijskih površin. »Glede na navedeno in proračunske omejitve ni možno postaviti košev vsepovsod, kjer se kdo sprehaja. Na območjih, ki so opredeljena kot gozdna in kmetijska površina, mora zato vsak sam poskrbeti za lastne odpadke in jih v skladu s predpisi odvreči v predpisan zabojnik,« so opozorili in dodali, da obiskovalci gora denimo to prakso v večini dobro obvladajo – kar prinesejo s seboj, tudi odnesejo v dolino; tu pa velja enako. Če med sprehodom ustvarimo odpadke (embalaža od malice, cigaretni ogorki … ali če žival opravi veliko potrebo), jih prav tako odnesemo in odložimo v ustrezni zabojnik, so poudarili na MOK.