Mobilni paliativni tim v Splošni bolnišnici Jesenice je zaznamoval desetletnico delovanja.

Bolniki jih lahko pokličejo podnevi ali ponoči ...

Gorenjska je edina regija, ki po zaslugi mobilne paliativne enote Splošne bolnišnice Jesenice težko bolnim zagotavlja paliativno oskrbo v domačem okolju. Pokličejo lahko 24 ur na dan vse dni v tednu. Za obravnavo v mobilni paliativni enoti bolnik potrebuje napotnico, obravnava pa je brezplačna.

Mobilna paliativna enota bolnikom zagotavlja kakovostno življenje do zadnje preživete minute, in to doma. Večina jih namreč želi biti oskrbovanih v domačem okolju. »Delež bolnikov, ki umrejo doma, vseskozi presega osemdeset odstotkov,« pravi Mateja Lopuh.

Jesenice – Pred desetimi leti je Gorenjska dobila prvo mobilno paliativno enoto, ki je do danes ostala edina taka enota v državi. Deluje pod okriljem Splošne bolnišnice Jesenice, število bolnikov pa iz leta v leto nezadržno narašča. Če so jih v prvem letu obravnavali osemdeset, so jih lani že 750, je povedala zdravnica Mateja Lopuh, vodja Centra za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo ter mobilne paliativne enote.

Paliativna ali blažilna oskrba je namenjena lajšanju motečih simptomov kronične neozdravljive bolezni. Do nje je upravičen vsak pacient, ki trpi zaradi kronične neozdravljive bolezni. Oskrba se večinoma izvaja na pacientovem domu, nosilca osnovne paliativne oskrbe sta izbrani osebni zdravnik in patronažna medicinska služba. V bolj zapletenih primerih pa paliativno oskrbo prevzame mobilni paliativni tim. Za obravnavo v mobilni paliativni enoti bolnik potrebuje napotnico, obravnava pa je brezplačna.

Kot je pojasnila Lopuhova, imajo pacienti in njihovi svojci možnost telefonskega posveta 24 ur na dan vse dni v tednu. Zaposleni v enoti poskrbijo za lajšanje simptomov napredovale bolezni v domačem okolju, kjer izvajajo tudi nekatere posege, kot so punkcije. Obenem nudijo pomoč pri težkem spopadanju z neozdravljivo boleznijo, in to tako bolniku kot svojcem. Ob tem Lopuhova poudarja aktivno vključevanje bolnika in njegovih bližnjih v načrtovan potek oskrbe, zdravljenja in pojasnitev morebitnih neutemeljenih oblik zdravljenja.

V zahtevnih okoliščinah srečevanja z neozdravljivo boleznijo vodijo tudi pogovore z bolnikom in svojci ter izvajajo program žalovanja za svojce.

Lopuhova je poudarila tudi nenehno skrb za izobraževanje, povezovanje strokovnjakov in širjenje znanja. Skupaj s Kliniko Golnik so tako vpeljali projekt zgodnje paliativne oskrbe v domačem okolju bolnikov s pljučnim rakom.

Od začetka delovanja pa do danes so orali ledino na področju paliativne oskrbe in postavljali standarde obravnave bolnika s paliativno boleznijo v domačem okolju in pomoči bolnikovim bližnjim.

Že od samega začetka enota sodeluje z društvom Palias, ki ga vodi Anže Habjan. V desetih letih so razvili program brezplačne izposoje medicinskotehničnih pripomočkov, ki bolnikom omogočajo kvalitetnejše bivanje v domačem okolju. Razvili so prostovoljsko negovalno mrežo, s katero hudo bolnim zagotovijo negovalno podporo in s tem razbremenijo svojce. Izvajajo pa tudi program žalovanja za svojce.

Ob obletnici so v Splošni bolnišnici Jesenice izdali zloženko o paliativni dejavnosti in načinu delovanja paliativne mobilne enote, predstavili pa so tudi pridobitev, to je tri osebna vozila, s katerimi izvajajo oskrbo na terenu.