Mojca in Anton Kalan ob mesomatu, najnovejši pridobitvi njihove mesarije / Foto: Primož Pičulin

Ni vsako meso dobro

V času epidemije se je obseg dela v Mesarstvu Kalan iz Stražišča pri Kranju še povečal, zato so se odločili postaviti mesomat – prvega na Gorenjskem.

Kranj – Za Mesarstvo Kalan je bilo lansko leto eno zahtevnejših v zadnjem obdobju, nam je zaupal lastnik priljubljene mesarije v Stražišču pri Kranju Anton Kalan. Družinsko mesarijo z dolgoletno tradicijo vodi zadnja leta, pred tem pa je delal pod taktirko očeta Franca Rafaela Kalana, ki je prav tako šel po očetovih stopinjah in postal mesar. Mesarijo, ki bo čez nekaj let praznovala stoletnico, tako sedaj vodi že tretji rod Kalanovih. »Lani je bilo izredno leto, obseg dela pa tudi promet sta se nam povečala. V času epidemije je bilo namreč veliko šolanja na daljavo in dela od doma, kar pomeni, da so družine več kuhale,« je razložil Anton Kalan in dodal, da je bilo dela za kolektiv s petimi zaposlenimi ogromno.

Za nameček si je Anton lani jeseni ob nesrečnem padcu poškodoval nogo, kar je bilo ob obilici dela sila neprikladno. »Prej je bil po cele dneve v mesariji, vse je imel v glavi, potem pa smo se čez noč morali znajti brez njega in se na novo organizirati,« se spominja žena Mojca, ki je bila pred tem v mesariji zadolžena za administrativna dela, nato pa je po sili razmer prevzela vodenje v svoje roke. Stranke so bile tudi navajene, da jim je Anton vselej postregel, če je bil le doma, kar pa ob okrnjenem kolektivu ni bilo več možno, zato je Mojca po vzoru neke štajerske mesarije prišla na idejo o mesomatu. Postavili so ga v začetku junija. »Smo prva gorenjska mesarija z mesomatom,« je razložila Mojca in dodala, da odzivi strank za zdaj kažejo, da se je investicija, ki ni bila majhna, splačala.

Ponudbo mesnih dobrot v mesomatu bodo prilagajali letnim časom, pravita Kalanova. Trenutno najhitreje poidejo izdelki za peko na žaru in biftek. Anton Kalan pričakuje, da bo zanimanje za biftek verjetno vse leto veliko, saj gre za enega od paradnih izdelkov, po katerem je mesarija znana daleč naokoli.

Anton opaža, da stranke vse bolj cenijo lokalne, domače dobrote. »Pri nas stavimo na svežino in kakovost. Izboru mesa posvečamo posebno pozornost. Vsako meso še ni dobro meso,« je opozoril. Večinoma prodajajo izdelke iz lastne proizvodnje, razen perutnine, ki je s Ptuja. Govedino in teletino pridobivajo z okoliških kmetij, svinjino visoke kakovosti, ki je v Sloveniji primanjkuje, pa iz Avstrije.

Po napornem lanskem letu se je delovni tempo letos nekoliko umiril, promet je podoben predlanskemu, je pojasnila Mojca in dodala, da se z možem zavedata, da je za uspešno delovanje mesarije ključen tudi zadovoljen kolektiv. Po lanskem prvem valu epidemije sta, denimo, najela avtobus in zaposlene z družinami odpeljala na izlet. »Zdi se nama pomembno, da so zaposleni zadovoljni in uživajo pri delu. To posledično občutijo tudi stranke, ki se dobro počutijo pri nas in se rade vračajo,« je razložila Mojca, ki je v družinski mesariji zaposlena zadnjih pet let. Pred tem je 26 let delala v kranjski Iskri. Anton je ponosen na ženo, da se je po tolikih letih odločila za nov korak na poklicni poti. »Vesel sem, da skupaj delava in ustvarjava.«