Težje do soglasij kot denarja

Občina Škofja Loka je na pobudo občank in občanov in v želji po izboljšanju poplavnih razmer na širšem območju sotočja Selške in Poljanske Sore pred šestimi leti začela pripravo projektne dokumentacije, ta pa vsem, ki živijo ob reki, ni všeč.

Škofja Loka – Projekt, ki so ga na škofjeloški občini poimenovali Protipoplavna ureditev območja Poljanske Sore od Puštala do sotočja Selške in Poljanske Sore ter Sore do Suhe, so pripravili v sodelovanju z Direkcijo Republike Slovenije za vode, pred kratkim pa je bila projektna dokumentacija pripravljena do te faze, da so jo lahko prestavili javnosti. Seveda so načrti najbolj zanimali prebivalce, ki živijo na tem koncu mesta in so se vajeni spoprijemati z naraslimi vodami in posledicami poplav. »Menim, da bo to investicija velikega pomena, in upam, da se bo moč uskladiti tudi z interesi vas, lastnikov, ki so zelo različni. Vendar zaupamo strokovnjakom in želimo si, da bi jim verjeli in zaupali,« je v uvodu predstavitve projekta poudaril škofjeloški podžupan Robert Strah in dodal, da si občina želi s to investicijo zaščiti 440 prebivalcev s tega območja, od Puštala do sotočja in naprej do Suhe. »Treba je upoštevati tudi javni interes glede dostopa do vode pa tudi ureditev tega območja v navezavi s starim mestnim jedrom,« je še poudaril podžupan Strah.

Kot je pojasnil Rok Penec z Direkcije republike Slovenije za vode, se je projekt uvrstil v državni proračun, saj je izrednega državnega pomena in je uvrščen tudi na prednostno listo v okviru projektov Načrta za okrevanje in odpornost, kjer računajo tudi na prispevek evropskih sredstev.

Projektant Rok Fazarinc (IZVO-R, projektiranje in inženiring) je poudaril, da so ukrepi zasnovani tako, da upoštevajo koto stoletnih poplavnih voda z varnostnim nadvišanjem, saj Škofja Loka leži na območju velike poplavne ogroženosti. Zato je pomembno, da se vsi ukrepi izvedejo tako, kot so načrtovani.

Udeležence predstavitve projekta so nato seznanili z grafično podobo protipoplavnih ureditev na posameznih koncih pa tudi z možnostjo zaščite s protipoplavnimi paneli. Po načrtih naj bi izvedba projekta potekala med letoma 2023 in 2025, še prej pa bo treba dobiti soglasja lastnikov zemljišč na tem območju. Ti so ob ponedeljkovi predstavitvi v Sokolskem domu imeli kar nekaj pomislekov, od skrbi za vrtove in drevesa, drstišč sulca do skrbi za odtoke in Suški most. Opozarjali so na načrte s preveč betona in na novo podobo sotočja, ki vsem ni všeč, pa tudi na čisto strokovna vprašanja in dejstvo, da bi si glede projekta želeli še več dogovarjanj. V skoraj triurni razpravi so nekateri strokovne rešitve projektantov v celoti podprli, drugi so želeli dodatna pojasnila.

Kot je zbranim tudi pojasnil podžupan Robert Strah, naj bi bil projekt vreden okoli deset milijonov evrov.

»Bojim se, da bo več težav kot z zagotavljanjem denarja s soglasji za služnostno pravico,« je ob na trenutke vroči razpravi opozoril projektant Fazarinc. Protipoplavne ukrepe je namreč mogoče izvesti le s soglasjem lastnikov zemljišč, na katerih se bodo ureditve izvajale.

»Seveda je možnost, da se sprijazniš z dejstvom, da te vsakih nekaj let zaliva, ali pa se odločiš za ponujeno tehnično rešitev. Odločitev bo vsekakor vaša,« je povedal Robert Potokar iz arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar.