Janja Roblek je bila v ponedeljek razrešena z mesta predsednice Okrožnega sodišča v Kranju. / Foto: arhiv GG

Roblekova ni več predsednica sodišča

Janja Roblek od ponedeljka ni več predsednica Okrožnega sodišča v Kranju. Vrhovno sodišče je namreč zavrnilo njeno tožbo zoper sklep Sodnega sveta o razrešitvi.

Kranj – Okrožno sodišče v Kranju od tega tedna začasno vodi okrožna sodnica Špela Jakopic, dosedanja podpredsednica sodišča. Vrhovno sodišče je namreč zavrnilo tožbeni zahtevek Janje Roblek zoper decembrski sklep Sodnega sveta o njeni razrešitvi z mesta predsednice kranjskega okrožnega sodišča. Roblekova je za Gorenjski glas potrdila, da je bila s ponedeljkom, ko je prejela sodbo vrhovnega sodišča, razrešena z mesta predsednice sodišča. »Sodbo bom proučila in razmišljam o ustavni pritožbi,« je dodala. Vrhovno sodišče je sicer upravni spor Janje Roblek zoper njeno razrešitev obravnavalo konec maja.

»V ponedeljek, 19. julija, na prvi dan mojega dopusta po enem letu, je moja pooblaščenka prejela sodbo Vrhovnega sodišča RS, s katero je moj tožbeni zahtevek zavrnilo. S tem dnem sem razrešena z mesta predsednice Okrožnega sodišča v Kranju. Nemudoma sem obvestila predsednika Višjega sodišča v Ljubljani, ki je že imenoval začasno predsednico, sedanjo podpredsednico Špelo Jakopic,« je povedala Roblekova.

Kot smo že poročali, je Sodni svet konec lanskega leta Roblekovo razrešil s funkcije predsednice kranjskega okrožnega sodišča na podlagi določila zakona o sodiščih, ki razrešitev predsednika sodišča predvideva v primeru, če zadev sodne uprave ne opravlja v skladu s predpisi ali merili za kakovost dela sodišč ali če jih ne opravlja pravočasno. Razlogi za razrešitev so bile večletne nepravilnosti pri uvrščanju dvanajstih sodnikov v previsoke plačne razrede. Kot pravi Roblekova, je do napake, ki jo je odkrila sama, prišlo, ker je zaupala direktorici sodišča in vodji kadrovske službe, da se je na tem področju praksa spremenila. Nastala finančna škoda je bila povrnjena, del jo je poravnala tudi Roblekova sama, čeprav pri njej do nepravilnosti ni prišlo.

V Sodnem svetu so po sklepu o razrešitvi za Gorenjski glas pojasnili, da je določanje plač sodnikom na podlagi njihovega pravilnega in zakonitega uvrščanja v plačne razrede neposredna odgovornost predsednika sodišča, predmet zakonitega poslovanja s proračunom sodišča pa je eden od pomembnejših in občutljivejših vidikov neodvisnega položaja sodnikov. Neupoštevanje zavezujočih predpisov na tem področju v daljšem časovnem obdobju je zato okoliščina, ki je po oceni sodnega sveta ni bilo mogoče spregledati pri presoji obstoja razlogov za razrešitev, še posebej ob dejstvu, da je tako ravnanje odstopalo od prakse vseh drugih okrožnih sodišč, so navedli. »Tega ne spremeni dejstvo, da se je v konkretnem primeru predsednica sodišča na ugotovljene nepravilnosti odzvala na etičen in odgovoren način ter prevzela konkretno odgovornost, kar sicer za primer ugotovljene nezakonitosti predvideva 3.a člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki določa ravnanje v primeru nezakonito izplačanih zneskov plač in obveznost povrnitve škode, ki je v zvezi s tem nastala,« so še razložili.