Okoli Dugega otoka

Potovanje s kajakom (2)

S kavico na Levrnaki ni bilo nič, saj so lokal 'pri Ediju' v zadnjem letu zaprli, zato se spočijeva v kristalno čistem morju in kaj hitro kreneva naprej. Prehitevajo naju večje in manjše jahte in jadrnice, ob katerih se počutiva kot v jajčni lupini, sonce vedno bolj nažiga in tudi želodec že kruli, in ker sva prejšnji dan preveslala tako veliko, se odločiva nagraditi s pošteno porcijo školjk na buzaro in jadranskih lignjev na Mali Proversi. Ker veter ne pojenja, napoved pa to obeta, se s polnimi želodci samo umakneva v senco bora in počakava nekaj ur, da se morje nekoliko umiri. Drugi dan veslanja zaključiva po 24 kilometrih nekoliko pred Salijem, za večerjo pa si spečeva ribe, ki sva jih ujela spotoma.

Zjutraj v Saliju nakupiva vodo in kruh in se podava mimo Zaglava in Žmana na Luški otok, kjer si privoščiva 5-urni počitek v visečih mrežah – da vročina in veter popustita. Narava naju usliši in morje je v nadaljevanju dneva bolj prijazno z nama, tudi ribe na vabo, ki jo vlečeva za sabo, lepo prijemljejo. Veslava mimo ribogojnic in hidroelektrarne in se utaboriva na otočku nasproti Brbinja, kjer so ohranjene ruševine iz rimskega obdobja. Ravno ko postaviva šotor, naju preseneti močna nevihta. Na dlaneh že preštejem nekaj žuljev, ki pa so vredni dogodivščine, ki se preveša v sklepni konec.

Zadnji dan nama veter vseskozi kaže zobe, zato se še najbolj spočijeva v enem od nekdanji Titovih 'bunkerjev' za podmornice v bližini Božave in si privoščiva kavico v tem simpatičnem mestecu, nato pa s sklonjenimi glavami proti vetru odveslava že zadnjih deset kilometrov, ko naju skoraj preseneti nekaj visokih valov, a po 130 kilometrih veslanja dogodivščino polna novih doživetij srečno zaključiva v Solinah, kjer sva jo pred štirimi dnevi tudi začela.

(Konec)