Slovenski oktet / Foto: osebni arhiv

Drumlica

Sedemdeset let Slovenskega okteta in nova zgoščenka Drumlca – slovenske ljudske pesmi.

Slovenski oktet je prvič zapel leta 1951 v Slovenski filharmoniji in od tedaj velja za najbolj reprezentativen slovenski moški vokalni komorni ansambel. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje in plemenitenje slovenske vokalne glasbe.

V vseh teh letih je odličnost sestava vzdrževalo in usmerjalo pet umetniških vodij, leta 2008 je to mesto prevzel Jože Vidic, prvak Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana. Poleg njega so člani Slovenskega okteta še Andrej Oder, Rok Ferenček, Janko Volčanšek, Janez Triler, Matej Voje, Darko Vidic in David Jagodic.

Letos Slovenski oktet praznuje sedemdeset let, izdali pa so tudi zgoščenko, ki so jo pevci naslovili Drumlica, vendar zapisali naslov v narečni različici Drumlca. »Drumlca je lep ljudski instrument, ki je danes žal že v pozabi, in ker s to ploščo obujamo tudi nostalgijo po nekdanjem, smo posegli po tem naslovu. Ena od skladb na tej zgoščenki se tudi imenuje Drumlca in jo za naš sestav priredil pokojni skladatelj Darijan Božič, ki je bil nekdaj umetniški vodja okteta,« pojasni Jože Vidic. Nadaljuje: »Čas korone nam je precej prirezal krila ustvarjalnosti. Tudi ta zgoščenka bi morala ugledati luč sveta že v preteklem letu, zato smo veseli, da je končno izšla in da z njo obeležujemo ta res lep in pomembni jubilej ansambla.«

Po zapisanih besedah akademskega skladatelja Lojzeta Lebiča gre za zgoščenko prirejenih ljudskih pesmi, ki je v današnjem času svetovnega laboratorija, tehničnih novotarij ter hlastanja za materialnim in tehnološkim, ko naravnega človeka skoraj ni več, še posebno dragocena.

Na zgoščenki je 16 pesmi, Jože Vidic pa nameni še nekaj besed izbranim. Repertoar Slovenskega okteta je namreč izjemno bogat. »Mnogo skladb je bilo napisanih in posvečenih generacijam, ki so skozi leta gojile poseben odnos do teh skladb. Za zgoščenko smo se v izboru vrnili v zgodnja leta, ko je oktet v svojem izrazu blestel v preprostih obdelavah ljudskih pesmi. Skozi zgodovino so nastajale skladbe po meri pevcev in tako smo našli lepo pot skozi obdobja, vse do današnjih dni,« še pove.