Poiskal presečišča obeh knjig

V Bralnici na vrtu Sokolskega doma v Škofji Loki so minuli torek gostili Aljošo Harlamova, ki je predstavil romana na prihodnji maturi, to sta Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda in Čudežni Feliks Andreja Hienga.

Predzadnja Bralnica je bila tako kot vsako leto tudi letos namenjena predstavitvi romanov na maturi. Na izviren in pronicljiv način ju je prihodnjim maturantom in ljubiteljem književnosti predstavil urednik Cankarjeve založbe in literarni kritik Aljoša Harlamov. Pri tem se je osredotočil na stične točke med obema romanoma, ki jih je našel v družbenem razredu, spolu in spolnosti.

Dogajanje v obeh romanih je postavljeno v približno enak zgodovinski čas, in sicer v dvajseta oziroma trideseta leta prejšnjega stoletja, pri čemer sta romana nastala z veliko zgodovinsko razdaljo – Veliki Gatsby leta 1925, Čudežni Feliks pa leta 1993, tako da tisti čas opisujeta z različne perspektive, je na začetku poudaril Aljoša Harlamov. "A vsakič, ko berem Čudežnega Feliksa, preverim letnico, kdaj je bil napisan, saj imam občutek, da je starejši, kot je v resnici," je priznal. Dogajanje omenjenega romana je postavljeno v podeželski dvorec v času pred drugo svetovno vojno, v katerem živi družina podjetnika Kalmusa, ki je svojo ženo iz višjega stanu in njen dom rešil pred obubožanjem. K njim se priseli Feliks, sin Kalmusove pokojne sestre, ki je judovskega porekla. Sčasoma postane del družine, pri čemer je v času, ko se spolno prebuja, razpet med vse tri ženske, ki živijo na dvorcu. Nato se pojavi njegov oče, ki ga dotlej ni poznal, in Feliks z njim odide po svetu. Glavni junak romana Veliki Gatsby pa je veteran prve svetovne vojne, ki pripoveduje zgodbo o multimilijonarju Jayu Gatsbyju, ki je obogatel s sumljivimi posli. V svojem domu prireja veličastne zabave, da bi tako ponovno osvojil mladostno ljubezen Daisy, ki se je poročila z drugim, ko je odšel v vojno. "Na prvi pogled zgodbi nista podobni, a je mogoče izluščiti tri pomembne teme, ki so v obeh romanih obravnavane na podoben način," je poudaril Harlamov in prihodnjim maturantom svetoval, naj bodo pozorni predvsem na začetek in konec zgodbe. "Avtorji vam hočejo zgodbo 'prodati', vas navdušiti za branje. To pomeni, da zelo premislijo, kako bodo začeli. Začetek ima veliko simbolno težo in daje slutiti celotno zgodbo – recimo umiranje očeta družine v Čudežnem Feliksu lahko razumemo kot napoved propada družine." Prav tako morajo po njegovih besedah bralca zelo zanimati pomembni dogodki v knjigi, ki vplivajo na razplet. "Na koncu pa avtorji poskušajo pojasniti, za kaj je šlo pri romanu."

Oba romana po besedah Harlamova povezujejo tri teme: razred, spol in spolnost. "To, v kateri razred sodite, je zelo pomembno pri tem, s kom imate spolne odnose, zlasti pri ženskah." Prav tako je v obeh romanih čutiti razredno napetost in nesprejemanje nekoga, ki prihaja iz nižjega stanu. Podjetnik Kalmus – kljub temu da je staro meščansko družino, iz katere prihaja žena, rešil pred propadom, ko ji je uspel povrniti oziroma celo podvojiti njeno premoženje – velja za pritepenca, ki je družino izkoristil za pridobitev premoženja. Podobno je pri Gatsbyju, ki se je do bogastva povzpel z dna. Čeprav velja za uresničenje ameriškega sna o Ameriki kot deželi priložnosti, drugi bogataši nanj še vedno gledajo zviška. Zelo pomembna tema v romanih je tudi spol. "Če si v tem času rojen kot ženska, so tvoje možnosti v življenju zelo omejene." Zadnja stična točka je spolnost – v obeh romanih je eno od gibal dogajanja ljubezenska afera. "Seks je povezan z razredom in spolom – moškemu je prej odpuščeno, če vara, kot je ženski."

Na koncu je Harlamov maturantom svetoval, da jih na maturi predvsem ne sme biti strah, ko se bodo lotili pisanja eseja. "Zavedati se morate, da je to moja interpretacija obeh knjig, nobena pa ni najboljša, zadnja."