Kolesa z barke dol in po etapah nazaj gor

Otoki s kolesa

Potovanje z barko in kolesom (1)

Na začetku poletja se nas je skupina enaindvajsetih (večina z Godešiča) tretje leto zapored podala na priljubljeno kombinacijo kolesarjenja in bivanja na barki – tudi tokrat po hrvaških otokih. Prvo leto smo bili na Krku, Rabu, Lošinju in Cresu, lani na Pagu, Dugem otoku, Ugljanu in Pašmanu. Letos smo šli še niže. Na vrsti so bili Šolta, Brač, Hvar in Vis. Znova nepozabna dogodivščina: pet nočitev, štiri dni spoznavanja otokov s kolesa, vse dni vroče, sončno vreme in mirno morje, kar ni nepomembno.

Kombinacija barke in kolesa me je navdušila že prvo leto. Tudi letos je bil naš gostitelj Neven Velenik in njegova ekipa z barke Miki. Na njej smo spali in in imeli dva obroka (zajtrk in večerjo). Vkrcali smo se na četrtek popoldan v Primoštenu in pozno zvečer prispeli na Šolto, v mesto Maslinica. Zjutraj smo tam začeli prvo etapo. Naša trasa: Maslenica–Donje Selo–Grohote–Gornje Selo–Stomorska, skupaj 26 kilometrov, dobrih 360 višinskih metrov. V Stomorski nas je že čakala barka in takoj smo nadaljevali pot na Brač. Popoldne je bila na programu druga etapa: Milna–Ložišća–Dračevica–Nerežišća–Vidova gora–Gornji Humac in spust do Bola, skupaj 58 kilometrov, 1100 višinskih metrov. Posebej mi je v spominu ostal vzpon na Vidovo goro (780 m n. m.). Ni zahteven (od odseka z glavne ceste dolg 5,2 kilometra, 213 višinskih metrov, povprečni naklon je 4,1 odstotke), cesta je speljana skozi borov gozd in je v celoti asfaltirana. Na vrhu nas je pričakal izjemen razgled na Bol, znamenito plažo Zlatni rat, na Hvar in še dlje okrog. Vidova gora je najvišji vrh na otoku Brač in tudi najvišji vrh vseh jadranskih otokov, zato vzpona nanj ne gre izpustiti.

Prvi dan smo zaključili s kopanjem in večernim sprehodom po mestu. Misli so bile nato že usmerjene proti naslednjemu otoku: Hvaru. (Se nadaljuje)