Nagrajene ekipe gorenjskih podjetij

Priznanja za najboljše inovacije

Na Regionalni zbornici Gorenjske so podelili priznanja za najboljše inovacije ter posebno priznanje za inovacijo, ki rešuje izziv na področju epidemije covida-19.

Po Globalnem inovacijskem indeksu, ki svetovna gospodarstva meri glede na njihove inovacijske zmogljivosti, se Slovenija uvršča na 32. mesto med 131 gospodarstvi.

Kranj – Regionalna zbornica Gorenjska Gospodarske zbornice Slovenije je v sodelovanju s partnerjema, javno agencijo Spirit Slovenija in ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, minuli petek podelila priznanja desetim podjetjem za skupno enajst inovacij ter posebno nagrado za inovacijo, ki rešuje izzive covida-19.

Kot je povedal predsednik ocenjevalne komisije Stanislav Jakelj, se tudi na področju inovativnosti na žalost kaže vpliv epidemije. Kljub temu da število prijav­ljenih inovacij sicer ni bis­tveno upadlo, pa si želijo, da bi jih bilo v prihodnje še več, saj le dobri projekti peljejo družbo v boljšo prihodnost.

Podelili so štiri zlata priznanja, od katerih se bodo tri najbolje ocenjena potegovala za priznanja na nacionalni ravni na osrednji prireditvi v okviru dneva inovativnosti 12. oktobra v Ljub­ljani.

Med prvo trojico je ekipa podjetja Domel, ki je zlato priznanje prejela za nov koncept črpalk, namenjenih za uporabo v e-vozilih, in sicer za trajno hlajenje baterijskega sklopa in pogonskih elektromotorjev. Podjetje Elan si je zlato priznanje prislužilo za inovacijo prvih zložljivih vsestranskih karving smuči, kranjski Iskratel pa za oblačno platformo, ki zgradi več zasebnih oblakov na oddaljenih lokacijah, ki uporabniku približajo računsko moč, avtomatizirajo delovanje ter skrajšajo čas obdelave podatkov.

Kot četrti so si zlato priznanje dobili tudi snovalci inovacije SIJ Acronija, in sicer za razvoj zahtevnejših neorientiranih elektro pločevin za vgradnjo v pogonske motorje električnih in hibridnih vozil.

Srebrna priznanja so šla v roke ekipi Iskraemeca, ki je zasnovalo modularno platformo eloT za pametna omrežja, SRC Infonet za mobilno aplikacijo eMBL ter Anžetu Šavsu (Anže Šavs, s. p.) za razvoj samozavornega magnetnega vozička za spust po strmi jeklenici.

Bronasto priznanje je prejela ekipa Alplesa, ki je zasnovala pohištvo z zaščito pred radiofrekvenčnim elektromagnetnim sevanjem, ki ga oddajajo elektronske naprave, ekipa SIJ Acronija ga je prejela za razvoj in vpeljavo lastne mobilne storitve v oblaku, M Sora pa za mobilno aplikacijo, ki omogoča digitalizacijo doslej papirnato vodenih procesov na terenu.

Priznanje za prispevek na področju inovativnosti je šlo v roke ekipi ResEVo, ki je razvila platformo za popolno digitalizacijo procesov oz. projektov. Posebno priznanje za inovacijo, ki rešuje izzive, povezane z epidemijo covida-19, pa je prejela ekipa podjetja SRC Infonet, ki je razvilo aplikacijo v podporo množičnemu testiranju na covid-19, ki omogoča hiter zajem podatkov pacientov ter poročanje o pozitivnih izidih ločeno za PCR- in antigenske teste.

Zbrane je nagovoril generalni direktor GZS Aleš Cantarutti, ki je poudaril, da prav inovativne ideje in drzni pristopi poganjajo gospodarstvo. »Gorenjska je prepoznana kot regija izjemnih, prebojnih in revolucionarnih idej, zato je prav, da temu namenimo pozornost,« je dejal Cantarutti in poudaril, da tudi s takšnimi dogodki na GZS želijo promovirati in spodbujati inovativnost ne le v podjetjih, temveč tudi v vseh ostalih porah življenja, ter spodbuditi odločevalce, da še bolj spoznajo, kako pomembna je inovativnost ter inovacijam in razvoju namenijo še več finančnih spodbud.

Predsednica upravnega odbora Regionalne zbornice Gorenjske Janka Planinc je dejala, da brez drznosti in inovativnosti ni razvoja. »Če želiš biti konkurenčen, moraš vlagati v razvoj in inovativne projekte,« je dejala in poudarila, da je za inovativnost potreben tudi finančni vložek, a da so inovacije tudi premoženje, ki daje vrednost podjetju. Kot je dejala, imamo v Sloveniji okoli 40 odstotkov podjetij, ki se lahko pohvalijo z inovacijami, od tega jih je polovica v tehnološkem in polovica v netehnološkem procesu. Dodala je, da bi si želeli še več inovacij, a da trendi kažejo, da so te v porastu, ob tem pa je opozorila tudi na pomen zadrževanja raziskovalcev v domačem okolju.