Člani SUS so tudi s transparenti opozorili na vse slabši položaj upokojencev in nasploh starejših v Sloveniji. / Foto: Primož Pičulin

Starejši si želijo biti slišani

Člani Sindikata upokojencev Slovenije (SUS) iz vse Slovenije so se v torek zbrali v Škofji Loki na prvem množičnem srečanju od začetka epidemije covida-19 in opozorili na vse slabši položaj upokojencev in nasploh starejših v Sloveniji.

Škofja Loka – »Nihče nima pravice bolezni covid-19 izkoriščati za slabšanje družbenega in ekonomskega položaja starejših ter za izrivanje starejših na rob družbe,« so na srečanju v Škofji Loki svoje sporočilo jasno izrazili člani SUS. Ob tej priložnosti so svoje nezadovoljstvo strnili tudi v pismu, ki so ga naslovili na vlado in vse poslanske skupine v državnem zboru, v njem pa navedli tudi šest konkretnih zahtev za izboljšanje položaja starejših. Želijo si tudi, da bi bil njihov glas bolj slišan.

Člani upokojenskega sindikata so se najprej zbrali pred pred mestno hišo v središču Škofje Loke, položili cvetje pred spominsko ploščo padlim članom Sokola med narodnoosvobodilno vojno in se spomnili žrtev osamosvojitvene vojne. Zbrane je nato nagovorila predsednica SUS Francka Ćetković, ki je poudarila, da ne dovolijo, da jih vladajoči odrivajo od soodločanja o zadevah, ki zadevajo tudi upokojence. Opozorila je, da se revščina med starejšimi ne znižuje kljub dodatkom, ki so jih bili deležni starejši, ter kljub izredni in redni uskladitvi pokojnin. »Pod pragom revščine živi 97 tisoč upokojencev, torej skoraj dvajset odstotkov vseh upokojencev.« Zaradi podražitev se realna kupna moč upokojencev še zmanjšuje, revščina pa poglablja. Revščino starejših bi po njenih besedah lahko omilili s spremembo zakona o varstvenem dodatku, tako da bi pravico do dodatka pripadla vsem upokojencem glede na dohodkovni cenzus. Nobena vlada doslej tudi ni zmogla predložiti v sprejem zakona, ki bi resnično dolgoročno uredil potrebe starejših po dolgotrajni oskrbi, je razočarana Francka Ćetković. Spomnila je tudi, da upokojenci še vedno zaman čakajo na uskladitev pokojnin iz prejšnjih let za 3,5 odstotka in iz lanskega leta za odstotek. Poudarila je, da se zmanjšuje dostopnost do zdravstvenih storitev, kar še posebno občutijo bolni in starejši, vlada pa ignorira socialni dialog ter odloča o položaju in življenju starejših brez in mimo njih. »Zato so njene rešitve in odločitve slabe in neustrezne, kar še zlasti velja za ukrepe med in v zvezi z epidemijo. Soočeni smo bili z diskriminacijo – z ukrepi, ki so stanovalce domov zapirali, jim onemogočali srečevanja s svojci, svojimi dragimi.« Prav tako je bila po njenih besedah stanovalcem v domovih onemogočena zdravstvena oskrba v zdravstvenih ustanovah. »Po številu umrlih v domovih za starejše smo v vrhu evropskih držav.« Ker znova prihajamo v obdobje povečanja števila obolelih, starejši zato pričakujejo oziroma zahtevajo, da morebitni ukrepi ne bodo diskriminacijski, da ne bodo omejevali osnovnih človekovih pravic. »Posebej opozarjamo, da se ne sme več zapirati stanovalcev domov za starejše, ne sme se jim onemogočati obiskov, srečanj s svojci.«