Devetdeset let Šmartinskega doma

Šmartinski dom letos praznuje dva pomembna jubileja. Mineva devetdeset let, odkar je bil leta 1031 dokončno zgrajen, in 25 let, odkar je bil junija 1996 objekt s parkom v postopku denacionalizacije vrnjen lastniku, Župniji Kranj Šmartin, in oddan v upravljanje krajevni skupnosti Stražišče.

Slovensko katoliško izobraževalno društvo Šmartin v Stražišču je bilo ustanovljeno leta 1902, največ zaslug je imel kaplan V. Paulus. Društvo je živelo, delovalo in se širilo, največja ovira razvoja je bila, da ni imelo lastnih prostorov. Zgledi drugih župnij na Gorenjskem so jih opogumili, da so začeli misliti na gradnjo lastnega doma. Tedanji župnik Alojzij Šarec je ob Božiču 1927 predlagal, da začnejo priprave na gradnjo novega objekta. Poleti 1928 je bil blagoslovljen temeljni kamen, čez dve leti je bil dom izročen namenu.

Šmartinski dom je eden najlepših v Sloveniji in ponos župnije. Dom je postal pomembno ognjišče ljudsko-prosvetnega dela v Stražišču. Največ zaslug za izgradnjo je imel kaplan Franc Urbanec, v veliko pomoč so mu bili člani gradbenega odbora, predvsem predsednik Miha Cegnar in tajnik ter šolski upravitelj Franc Keržič.

Od leta 1996 naprej Šmartinski dom služi dejavnosti Krajevne skupnosti Stražišče, organizacijam in društvom ter cerkvenim organizacijam Župnije Kranj Šmartin. S prvo pogodbo o šestletnem najemu je bilo določeno, da najemnik upravlja dom in na lastne stroške vzdržuje stavbo ter plačuje obratovalne stroške, župnija pa je odgovorna za investicijsko-vzdrževalna dela. Najemnina v prvih letih je bila ugodna in se je večinoma vlagala nazaj v dom. Leta 2003 se je za polovico znižala, kar sedaj negativno vpliva na večje investicijske posege. Kljub temu je uspelo lastniku ob 90-letnici pridobiti pomembno »darilo« – dom je dobil novo kritino. To je bil velik strošek. Župnija je pričakovala primerno sofinanciranje lokalne skupnosti, podobno kot je leta 2002 ob tisočletnici Stražišča in župnije Mestna občina Kranj na lastne stroške (38 tisoč evrov) zapuščeni travnik med domom in staro šolo uredila v lep Baragov trg ga že skoraj dvajset let tudi vzdržuje. Le spominski kip svetniškega kandidata Friderika Barage je bil strošek župnije. Baraga je kot kaplan štiri leta (1824–1828) vzorno in aktivno deloval v Stražišču in pri Stražanih zapustil nepozaben spomin.

Jože Javornik