Pohvala

V nedeljo, 14. novembra 2021, zvečer po 22. uri sem z avto­vleko prispela v Kranj, na servis Opel, kjer so odložili moje vozilo, ki me je pustilo na cedilu na hitri cesti sredi hrvaške Istre. Svoje stvari sem vzela iz prtljažnika in zelo obložena bi morala sredi noči peš do stanovanja.

Gospa Mojca Žura (upam, da gre za pravi priimek, saj so mi njen priimek povedali na Sintalu) je najprej na lokaciji pri servisu Opel na Cesti Staneta Žagarja v Kranju vestno opravila svoje delo, in ker je bilo zelo pozno in je bil servis zaklenjen, me je vprašala, kaj tam počnem. Glede na njeno službo je bilo to pričakovano. Povedala sem ji zgodbo o okvari avtomobila in avtovleki. Ko je videla, kako sem utrujena, deprimirana in obložena s torbami in kovčkom, me je vprašala, ali potrebujem pomoč. Najprej sem rekla, da bo že nekako šlo in se ji zahvalila, a je gospa ponovno prijazno ponudila svojo pomoč. Rekla je, da mora tako in tako opraviti pregled pri sodišču v Kranju in me lahko do tam zapelje, če seveda želim. Pristala sem, ker sem prav zraven sodišča doma in gospe zaradi mene ni bilo treba delati dodatnih kilometrov. Gospa Mojca mi je pomagala zložiti kovčke v prtljažnik in me odpeljala ter odložila pred dvoriščnimi vrati ter me po vsem tem še vprašala, ali mi lahko pomaga odnesti stvari do vhodnih vrat. Nad njeno prijaznostjo in ponudbo sem obstala. Tako dobrega človeka še nisem srečala. Zato jo želim pred vašim kolektivom in vso Slovenijo pohvaliti in ji izraziti občudovanje, saj je danes, v času epidemije, ko se nekako oddaljujemo eden od drugega, ona svetel primer in zgled dobrote. Gospa Mojca Žura, hvala Vam. Če bi Vi kdaj (upam, da ne boste) obtičali in potrebovali pomoč, se spomnite na sosedo kranjskega sodišča. Pomagala vam bom, kjerkoli boste.

Spoštovano vodstvo in delavci Sintala, bodite ponosni na svojo sodelavko, ki tudi med opravljanjem svojih službenih dolžnosti na prvo mesto postavi sočloveka. Zgledujmo se po njej. Hvala.

Renata Pamić