Z znamko se ne strinjajo

V Gorenjskem glasu 23. novembra sem zasledil zanimiv članek o znamki v spomin na našega, nekdaj zamolčanega, pesnika Franceta Balantiča.

Reakcija ZZB je sicer razumljiva, saj se to združenje razume kot negovalec vse vrste zgodovinskih laži in zablod iz časa druge svetovne vojne in po njej. Nerazumljivo pa je to, da takšna institucija živi še vedno na račun poštenih davkoplačevalcev. Iz proračuna naj bi črpali več kot 600.000 evrov letno.

Zanje je nasprotnik komunistične diktature in branitelj sorojakov proti partizanskemu terorju zločinec. Zapisalo se jim je celo, da je bil »švabobranec«, čeprav se zagotove ne ve, koliko »švabov« je bilo med tolikimi Nemci, ki so bili kot okupatorska vojska pri nas.

Pišejo, da je bil Balantič strah in trepet krajev ob Cerkniškem jezeru. Ne pišejo pa nič o tem, kakšen teror in klanje so povzročali partizani in pod kakšnimi krutimi okoliščinami je izgubil življenje mladi pesnik, ko je s soborci rajši zgorel v plamenih hiše, kot da bi se vdal podivjanim komunistom. O dogodkih v Grahovu bi lahko posneli celovečerni film, ki bi se ne razlikoval veliko od holokavsta.

Ker bom zopet deležen očitkov, da sem preveč zazrt nazaj v zgodovino in da moramo gledati le naprej, bi rad opozoril na dejstvo, da je bil zopet ZZB tisti, ki je sprožil kamen. Če je to združenje tako občutljivo na spominjanje komunističnih zločinov, potem je najmanj, kar lahko proti temu naredi, to, da je tiho kot rit.

Franci Kindlhofer, Bled