Dobre želje in obdarovanje

Leto hitro teče in smo že v decembru, mesecu hvaležnosti, pričakovanj, dobrih želja in obdarovanj.

Dotaknil se bom obdarovanj. Ob koncu ali začetku leta se ljudje želimo srečati s sosedi, znanci, sorodniki, prijatelji ... in jih obdariti. Pogosto smo pred dilemo, kako koga obdariti. Ker smo ljudje po naravi »škrti«, bi radi za malo denarja podarili veliko. Vendar kot pravi pregovor: za malo denarja je malo muzike. Je pa rešitev, da zadovoljimo sebe in osrečimo obdarovanca. Lahko podarimo dobro, okusno, zdravo in sveže. To je hrana, ki je v tem času na voljo. Če smo kreativni in znamo, lahko sami naredimo ročno delo ali spečemo domač kruh, pecivo ali kaj podobnega. Drugače lahko kupimo in podarimo domače izdelke, ki jih še delajo na kmetih – vse od suhomesnih izdelkov, sira in mlečnih izdelkov, raznega sadja, suhega sadja, marmelad, medu in drugih čebeljih izdelkov do različnih vin in žganj, raznih olj (bučno, repično, oljčno), sadnih ali zelenjavnih sokov, zelenjavnih košaric in še bi lahko našteval. Za vse to nam ni treba hoditi v gnečo trgovskih centrov, ampak nam je že na voljo na bližnji kmetiji, v kmetijski zadrugi, manjši trgovini ali na vaški tržnici. Prednost primerno pripravljenih živil je tudi v tem, da jih ni treba zavijati v celofan, ampak če diši, naj diši in se vidi. Boste videli, kako se bodo obdarovancu zasvetile oči. Tako smo že zmanjšali količino odpadkov in vpliv na okolje.

Zakaj bi kupovali nekaj, če ne vemo, ali bomo s tem resnično razveselili obdarovanca? Pogosto se dogaja, da so darila, ki so prepotovala na tisoče kilometrov in pustila velik ogljični odtis, ničvredna in pristanejo na policah kot »lovilci prahu« oz. gredo v smeti. Zgodilo se je že, da je darovalec naslednje leto dobil svoje darilo nazaj, kar je bila zadrega za oba.

Pojdimo nazaj k naravi; ne le v besedah, ampak v dejanjih. Ne kupujmo praznega niča. Raje se obdarujmo s čim dobrim, okusnim, kar ne bo čakalo naslednjega novega leta in zasedalo prepotrebnega prostora. Zato se obdarujmo z dobrimi domačimi živili, ki so ta čas na voljo. Tako se nas bo vsak obdarovanec spomnil večkrat – ob prejetju darila, ko ga bo zaužil in ob naslednjem srečanju. »Veš, tisto, kar si mi podaril/-a takrat, je bilo pa res dobro, okusno.« Ali pa nas bo vprašal, kje se to lahko kupi, oziroma nas pohvalil, da smo naredili odlično marmelado. In tako naprej. S takim obdarovanjem bomo pomagali kmetom, skrbeli za čistejše okolje in razveselili sebe in obdarovance.

Naj bodo darila odlična, zdrava slovenska hrana.

Damjan Zore