Nasvet stoletnice: moli in delaj

Tržičanka Zorislava Ahačič je v Domu Petra Uzarja Tržič, kjer biva zadnja tri leta, praznovala stoti rojstni dan.

Bistrica pri Tržiču – »Vedno mi je v posebno čast srečati v življenju ljudi, ki hodijo dolgo pot,« se je Zorislavi Ahačič, ki je 20. oktobra praznovala stoti rojstni dan, poklonil direktor Doma Petra Uzarja Tržič Domen Rakovec in ji v imenu vseh prisotnih na praznovanju nazdravil še na mnogo zdravih srečnih let.

Zorislava Ahačič, dekliško Rozman, se je rodila leta 1922 v Tržiču, kjer je obiskovala osnovno in meščansko šolo, izobraževanje pa nadaljevala na dveletni gospodinjski šoli v Ljubljani, takratnem Marijanišču. Še več in še dlje bi srkala znanje, a je bilo plačljivo šolanje preveliko breme za njene starše. Dobro leto in pol je kuhala v Ljubljani pri baronicah Kodelka, kjer se je tudi naučila nemščine. Ko se je začela druga svetovna vojna, se je morala vrniti v Tržič. Delovna leta je preživela v tržiški predilnici in tkalnici, najprej kot obračunovalka osebnih dohodkov, kasneje pa kot vodja izplačilne pisarne, po več kot 38 letih delovne dobe se je upokojila leta 1979.

So zelo povezana družina

Poročila se je z Antonom Ahačičem, v zakonu z njim se je rodila hčerka Andreja. Oba sta že pokojna. Zorislavin edini še živeči nečak je Ferdo Meglič, ki se je praznovanja tetinega častitljivega jubileja udeležil z ženo Ireno. »Teta zadnja tri leta biva v Domu Petra Uzarja, pred tem pa sva zanjo skrbela z ženo. Kar 25 let smo skupaj živeli v prvem bloku na Bistrici pri Tržiču, v trisobnem stanovanju nas je bilo šest. Bili smo in smo še vedno zelo povezana družina,« je povedal Ferdo Meglič, ki teto Zoro v domu, kjer zanjo lepo skrbijo, z ženo obišče najmanj trikrat na teden.

Zorislava Ahačič je skrbela za dom in družino, doma so imeli tudi malo obrt, v okviru katere je njena mama Pavla Rozman, po domače Zajčeva Pavla, izdelovala prešite odeje in ji je Zora v popoldanskem času rada pomagala. Nečak Ferdo je obudil tudi spomin na čudovite skupne izlete na morje. »Zelo jo imamo radi in resnično smo povezani,« je še enkrat podelil – iz srca.

Še vedno rada deklamira

O svojem zdravju pri stotih letih Zorislava Ahačič pove, da »še kar gre«. Pred nekaj leti je preživela pljučnico, tudi covid-19 je ni zaobšel, na srečo brez zapletov. Spomin ji odlično služi in pesem, ki se jo je naučila pri štirih letih in pol, še vedno rada deklamira: »Slovenka sem mlada, ljubim svoj dom, do groba ostala zvesta mu bom. Utripa mi v prsih hrabro srce, junakinja mlada davno sem že. Ne pijem vinčka, vedrih sem lic, zdrava kot ptička vrhu goric.« Njeno poznavanje tudi Prešernovih, Gregorčičevih in pesmi drugih znanih slovenskih poetov je zares bogato. Ima tudi nasvet, kako doživeti sto let. »Moli in delaj. To je bila vedno moja parola,« je dejala.

Prisrčnemu slavju, ki so ga Zorislavi Ahačič pripravili v Domu Petra Uzarja, so se pridružili družina Ferda Megliča, tržiški podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Dušan Bodlaj, predstavniki Društva upokojencev Tržič s predsednico Darjo Ahačič in vodjo prostovoljcev Marino Berlot, stanovalci oddelka, kjer biva stoletnica Zorislava ... Domski pevski zbor pod vodstvom Zdravke Klančnik in ob spremljavi Braneta Klančnika na harmoniki ji je zapel tudi znano pesem Kam le čas beži. V poklon njenim stotim letom so na vrtu posadili lipo, direktor doma Domen Rakovec pa ji je obljubil, da bosta večkrat skupaj preverila, ali je lipa kaj žejna.