Najstarejši posnetki soriškega narečja

Fonografski arhiv Avstrijske akademije znanosti je digitaliziral 110 let stare posnetke soriškega narečnega govora, ki so zelo pomembni za ohranjanje kulturne dediščine zgornjega dela Selške doline.

Sorica – V Sorici in okolici se je po naselitvi podložnikov freisinških škofov iz Tirolske konec 13. stoletja začelo oblikovati tudi soriško narečje, ki se je v obliki danjarske govorice ohranilo vse do danes. Kulturno dediščino tega območja vključno z njegovimi jezikovnimi posebnostmi v sodelovanju z domačini že več let raziskuje ddr. Miha Markelj iz Železnikov, na pobudo katerega je Fonografski arhiv Avstrijske akademije znanosti pred kratkim digitaliziral najstarejše posnetke soriškega narečnega govora izpred 110 let, ki so izjemno pomembni za razumevanje, ohranjanje in revitalizacijo jezikovne dediščine. »V fonografskem arhivu se tako starih posnetkov običajno ne dotaknejo, razen če obstaja poseben razlog. Z doslej opravljenim raziskovalnim delom smo uspeli prepričati njihovega sodelavca Cristiana Liebla, da so se lotili projekta digitalizacije, za kar smo zelo hvaležni,« je poudaril Markelj.

Posnela govor domačink iz Danj in Sorice

Zvočne posnetke sta leta 1913 posnela jezikoslovca z univerze v Celovcu Eberhard Kranzmayer in Primus Lessiak. Vrsto let sta poleti redno skupaj s študenti prihajala na območje Sorice z okolico in preučevala soriški narečni govor, na podlagi njunih raziskav pa sta nastala narečni slovar z več kot 4500 besedami in slovnica. Na 110 let starih zvočnih posnetkih sta posnela pet domačink iz Danj in Sorice.

»Gre za 13 posnetkov, zabeleženih s fonogramom. Vsak je bil dolg dve minuti, kolikor je bilo možno posneti na en voščeni kolut,« je pojasnil Markelj, ki se ta čas posveča prevajanju in analizi posnetkov. Pri tem mu je v veliko pomoč tudi opisni del, kjer so zapisani podatki o intervjuju in v grobem še, o čem so domačinke govorile.

»Nekaj so povedale o sebi, malo je bilo verskih vsebin, pesmi … Še posebno radi so izpraševali slepo gospo Johano, pri kateri je bil jezik še toliko bolj pomemben za komunikacijo in ga je najbolj ohranjala. Zanimalo jih je, kako so tvorile stavke, kakšne pridevnike so uporabljale, da so znali jezik umestiti v širšo jezikovno skupino. Gre za germanski južnobavarski jezik, ki je ohranil srednjeveško nemščino iz 13. stoletja, potem pa so se na tem območju zaradi izolacije razvile še določene svojevrstne jezikovne posebnosti.«

Danjarsko govori le še peščica domačinov

V Sorici in okolici se je narečni govor kot primarna oblika govornega izražanja ohranil vse do 20. stoletja, nakar ga je ob ustanovitvi šole v Sorici začela izpodrivati slovenščina in je prešel v t. i. obliko hišne govorice, ki se je najdlje ohranjala v Spodnjih Danjah. Danjarsko govorico danes govori le še peščica najstarejših domačinov. V sklopu predlanskih raziskav, katerih gonilna sila sta bila Markelj in Soričan Boris Jensterle, so intervjuvali enajst domačinov (danes je živih še sedem) in tako pridobili kar 37 ur kakovostnih posnetkov nekdanjega govora. Na podlagi tega so izdali tudi knjižico z več kot 450 narečnimi besedami, dodali pa so še fraze in pogovorne izraze soriškega in danjarskega narečnega govora. »To je bil prvi projekt z namenom obuditve tega narečnega jezika. Letos načrtujemo ponatis knjižice z vključenimi dodatnimi besedami in novimi spoznanji.«

Vpis v register nesnovne dediščine

Markelj, ki se pri raziskovanju povezuje s priznanimi domačimi in tujimi institucijami, je prepričan, da jim lahko s slovnico, slovarjem ter zvočnimi posnetki nekdanjih in sedanjih govorcev uspe v precejšnji meri rekonstruirati nekdanji soriški narečni govor. Kot kaže, pa bo ta vpisan tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji. »Prek Turističnega društva Sorica smo oddali vlogo za vpis in smo že dobili pozitiven odgovor ministrstva za kulturo, a postopki še trajajo, tako da formalni vpis pričakujemo v letošnjem letu,« je še povedal Markelj.