Želijo naravi prijazne ukrepe

Minuli torek je civilna iniciativa Varuhi Sore v škofjeloškem Sokolskem domu pripravila okroglo mizo, na njej pa so govorili o pomenu reke in o tem, kako načrtovane protipoplavne ukrepe narediti kar najbolj sonaravne. Pripravili so tudi peticijo in jo poslali na domačo občino ter ministrstvo za okolje in prostor.

Škofja Loka – Po poplavah leta 2014 je Občina Škofja Loka v želji po izboljšanju poplavnih razmer na širšem območju sotočja Selške in Poljanske Sore začela pripravljati projektno dokumentacijo, ki so jo poimenovali Protipoplavna ureditev območja Poljanske Sore od Puštala do sotočja Selške in Poljanske Sore ter Sore do Suhe. Pred letom in pol so jo predstavili javnosti ter pojasnili, da naj bi se izvedba projekta začela v letošnjem letu.

Prejšnji mesec je civilna iniciativa, imenovana Varuhi Sore, pripravila peticijo z zahtevami za spremembo načrtovanih protipoplavnih ukrepov, kot razlog zanjo pa so navedli ugotovitev, da projekti grobo posegajo v varovano območje narave.

Namen torkove okrogle mize, ki je potekala v Sokolskem domu in je bila zelo dobro obiskana, je bil tudi osvetliti pomen naravnih rek in njihovega ohranjanja, za kar je z uvodnim predavanjem poskrbela biologinja in naravovarstvenica Polona Pengal, o pravih vidikih pa je nato spregovoril Aljoša Petek, pravni strokovnjak za varstvo okolja.

Stališča civilne iniciative Varuhi Sore je povzela Urška Kovač Mrak in med drugim poudarila, da si želijo, da pri protipoplavnem urejanju Sore pride do vključevanja širše javnosti in širše stroke. »V času svojega delovanja smo s pomočjo mnenj strokovnjakov okoljevarstva in širše javnosti ugotovili, da so naši predlogi in zahteve v realnosti povsem uresničljive. Zahtevamo namreč le to, da se protipoplavne ureditve snujejo v sozvočju z naravo,« je poudarila Urška Kovač Mrak in dodala, da si iskreno želijo protipoplavne zaščite, hkrati pa si želijo zagotoviti boljši jutri za vse generacije.

Različni strokovnjaki in domačini so nato predstavili svoj pogled na urejanje protipoplavne zaščite. »Občina bo podprla vsako strokovno utemeljeno rešitev strokovnjakov. Dejstvo je, da pri tem ni pomembna le ena stroka, na primer gradbena, ampak so pomembne tudi druge. Trenutno smo na začetku izdelavne projektne dokumentacije in moja obljuba je, da bomo poslušali stroko in temu sledili,« je poudaril škofjeloški župan Tine Radinja, vodja oddelka za okolje in prostor na Občini Škofja Loka Tatjana Bernik pa je povedala, da jo veseli, da domačinom, ki so pripravili okroglo mizo in se je udeležili, ni vseeno za naravo ter da slogan Loško je ekološko še zdaleč niso prazne besede.

»Od začetka sem vključena v ta projekt in nikoli nismo bežali od sodelovanja z javnostjo in upoštevanja pogojev strokovnih služb. Smo pa ujetniki predpisov, ki jih moramo spoštovati. Projekt je bil na začetku popolnoma drugačen in načrtovanih je bilo več posegov, celotna ekipa pa se je ves čas trudila, da se posegi v reko zmanjšajo, kolikor je mogoče. Projekt je sedaj v fazi izdelave dokumentacije za gradbeno dovoljenje. Prvotno je bil dogovor z ministrstvom za okolje in prostor o sofinanciranju projekta iz vodnega sklada. Medtem pa se je zgodil zeleni dogovor na nivoju evropske unije in ta projekt je sedaj del projektov, uvrščenih vanj. To pomeni, da ga bo v celoti lahko financirala Evropska unija, če bo izpolnjeval ključne ukrepe v skladu z naravo. Zato naše aktivnosti gredo v to smer; vsi, ki se želite vključiti v ta proces, pa ste vabljeni, da se nam pridružite. V mesecu dni bomo pripravili sestanek in pogledali bomo, kaj še lahko naredimo skupaj,« je ob koncu poudarila Tatjana Bernik.