Tanja odgovarja

»Psihoza«

Sprašujem za svaka, ki ima manjše psihične težave. Po nedavnih težavnih dogodkih so mu diagnosticirali depresijo, bil pa je tudi nekaj časa v bolnišnici.

Dogodki, ki smo jim bili priča po vsem svetu pred nekaj leti, so pustili posledice na ljudeh. Nekateri so prešli te težave lažje in z manjšimi posledicami, pri nekaterih pa so bile in so te rane še zelo globoke in zelo hude in bo potrebnih veliko časa, pozornosti in dela, da se bodo rane zacelile in zabrazgotinile. Vaš svak se bo/je uspešno vrnil iz bolnišnice, vendar je pred njim še veliko dela. Vsak od nas ima na tem svetu svojo nalogo, ki jo mora opraviti. Od nas pa je odvisno, ali bomo pri tem uspešni oziroma v kolikšni meri bomo uspešni. Svak bo potreboval ogromno podpore. Pri tem ne mislim na fizično podporo, ampak predvsem na psihično. Pišete, da jemlje tablete, kar je prav, saj mu te tablete pomagajo uravnovesiti notranjost in dajejo moč, da se spopade z vsakdanjikom. Vendar naj se nikar ne zanaša le na tablete, kajti te so le bergla, ki mu je v podporo pri delu na sebi. Ta svet se vrti v svojem ritmu in nam pripravlja nenavadna presenečenja. Nekateri so bolje opremljeni za spopad s težavami, nekateri slabše. Zato je treba veliko delati na sebi, da lahko peljemo svoj vlak usode. Svaku poiščite najboljšo možno pomoč (terapevta, psihiatra …), če je še nima. Ne dovolite, da ga posrka mlin našega zdravstva, kjer jemljejo paciente kot številke. Srečno.

»Otroka«

Sprašujem za hčerko in sina. Hčerka je že doštudirala in išče službo, vendar nima preveč sreče. Sin še študira, vendar ni preveč uspešen. Zanima me, kako bo.

Vaša otroka sta zdrava in – kot je videti – tudi zadovoljna posameznika. Čeprav se vam mogoče zdi, da nista najbolj uspešna, njiju to ne moti, to pa je tudi najvažnejše. Hčerka bo službo našla, vendar to za zdaj ne bo nekaj stalnega in trdnega. Tista prava služba zanjo se bo pokazala šele čez leta, ko bo tudi že imela družino, najverjetneje pa bo takrat že tudi imela vsaj dva otroka, če ne celo tri. Za zdaj pa se bo morala zadovoljiti z manjšimi priložnostnimi deli, konec letošnjega leta in v prihodnjem pa bo verjetno prvič dobila tudi službo za določen čas, ki je pa na žalost še ne bo zadovoljila v celoti, bo pa bolje kot nič. Torej mora biti potrpežljiva. Kar se tiče sina: je pač tak, kot ste ga vzgojili, kajne? Ker je bil veliko bolan, ste ga temu primerno vzgajali z manj pravili in mu je sedaj malce težje dosegati svoje cilje, saj nima vgrajenih veliko delovnih navad, ki bi mu olajšale študij. Vendar vam tudi tukaj ni treba skrbeti, fant je iznajdljiv in pameten in bo odrasel v moškega, ki vam bo v veliko veselje. Preden bo doštudiral, si bo že našel delo in bo tudi dobro zaslužil, tako da bo študij končal v kasnejših letih. Srečno.