Vsi smo vsaj malo matematiki

Prof. dr. Bojan Kuzma iz Medvod je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju linearne algebre. Da je matematika njegovo področje, je spoznal že v osnovni šoli.

Konec preteklega leta je bilo podeljenih 15 nagrad in priznanj Republike Slovenije za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Med nagrajenci je tudi prof. dr. Bojan Kuzma iz Medvod. Prejel je Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju linearne algebre. Kot so pojasnili, so njegove znanstvene objave postavile nove temelje pri razumevanju dveh pomembnih matematičnih lastnosti – komutativnosti in ortogonalnosti.

Fizika ali matematika

»Nagrade sem vesel in mi veliko pomeni, hkrati pa se zavedam, da je krog kolegov, ki bi si jo prav tako zaslužili, širok. Nagrada vsaj meni predstavlja tudi odgovornost,« je povedal. Navdušenje nad matematiko ga spremlja že od otroških let. »Lahko bi rekel, da je bila matematika moja ljubezen na prvi pogled. Zgodilo se je v osnovni šoli, nekje v 5. razredu. Obiskoval sem današnjo Osnovno šolo Brod. Imeli smo krasno učiteljico matematike, ki je znala izbrati naloge za posameznega učenca. Če dobiš prelahko nalogo, ti ni zanimiva, če pa je pretežka, tudi ni v redu. Povabila me je na dodatni pouk in tam sem videl, da mi res gre, da so matematični problemi zelo lepi. Sploh je odlično, ko sam prideš do rešitve, ko ugotoviš, kako vse skupaj deluje,« pojasni. Po osnovni šoli je izobraževanje nadaljeval na naravoslovni smeri, na današnji Gimnaziji Bežigrad. Odločal se je med študijem fizike in matematike, na koncu pa izbral slednjo. Študiral je teoretično matematiko, po diplomi nadaljeval z magistrskim študijem in doktoratom.

Poučuje in raziskuje

Prof. dr. Bojan Kuzma deluje na Univerzi na Primorskem ter na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko. Raziskuje na področju linearne algebre, ki jo prepleta s teorijo operatorjev, teorijo grafov in abstraktno algebro. Linearna algebra je bistvenega pomena za sodobni svet, saj se uporablja pri večini znanstvenih ved, tako naravoslovnih kot družboslovnih. »Poučujem in raziskujem. Na Univerzi na Primorskem sem od leta 2003, član inštituta pa od leta 1994, ko sem zaključil dodiplomski študij,« pravi.

Priznava, da si ljudje večinoma ne predstavljajo, kako poteka njegovo delo. »Včasih se usedeš, na papir narišeš sheme in pogledaš, ali je kakšna povezava, včasih se moraš sprehoditi v naravi ... Zelo pogosto pridejo ideje prav med sprehodom ali pa vožnjo. Vozim se do Kopra in nazaj, tako da je časa kar nekaj. Ko človek dobi idejo, gre v knjižnico, vzame v roke literaturo, včasih je treba kaj narisati, narediti izračune, da ugotoviš, ali bo delovalo ali ne. In običajno ne deluje. To se ponavlja, dokler nimaš sreče in ti uspe. Bi rekli, da se ti odpre nebo. Zelo dobra ponazoritev je, da tavaš v temni sobi, iščeš stikalo in se ob tem spotikaš ob pohištvo, padaš, potem pa nenadoma slučajno pritisneš na stikalo in je vse svetlo. Točno vidiš, kje si,« slikovito pojasni.

Matematik 24 ur na dan

Kot dodaja, moramo biti v življenju vsi vsaj malo matematiki. »Tudi tisti, ki rešujejo križanke, se ukvarjajo z matematiko, če hočejo ali ne. Res je, da moraš poznati besede, a gre za premetavanje črk in tukaj je zraven kombinatorika, matematično razmišljanje.« Sam je matematik 24 ur na dan – tudi ponoči, ko premišljuje o problemih in zjutraj vstane neprespan. »Včasih sem se sredi noči zbudil z dobro rešitvijo in vstal, da bi jo napisal. Pa se je izkazalo, da sem bil tako neprespan, da sem pisal same neumnosti. Sedaj si rečem, da če je rešitev tako dobra, bo v glavi ostala do jutra, če ni, pa pač ne bo,« še zaključuje in doda, da si želi v prihodnje rešiti še čim več težkih matematičnih problemov.