Ohranjanje in razvoj rokodelstva

Rokodelstvo po večletnih prizadevanjih vseh, ki delujejo na tem področju, dobiva svoj krovni zakon, s katerim bodo prvič sistemsko uredili področje rokodelstva pri nas ter prispevali k njegovemu razvoju in ohranjanju.

Prav z namenom aktivnega sooblikovanja pravnih temeljev statusa rokodelcev v Sloveniji je devet rokodelskih centrov leta 2014 ustanovilo tudi Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije, vodenje katerega so letos prevzeli v Rokodelskem centru (RC) DUO Škofja Loka, ki deluje pod okriljem Razvojne agencije Sora. »Področje rokodelstva je namreč zelo kompleksno, saj po eni strani kot kulturna dediščina sodi pod ministrstvo za kulturo, obenem je to gospodarska dejavnost, dotika pa se tudi področij izobraževanja, sociale, financ ...« je poudarila Kati Sekirnik iz RC DUO Škofja Loka in dodala, da bo s sprejemom zakona kot krovno ministrstvo za področje pristojno ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.

»Predlog zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva, ki ga je sprejela vlada, bo vzpostavil pravni temelj za pripravo in izvajanje konkretnih ukrepov, ki bodo nosilcem in nosilkam rokodelskih znanj omogočali lažje in dostojnejše delo,« je pojasnila Kati Sekirnik, ki upa, da bo zakon, ki je ta čas v obravnavi v državnem zboru, sprejet do poletja. »Sistemska ureditev financiranja področja rokodelstva bo tudi rokodelskim centrom zagotovila osnovna sredstva za dolgoročno in strateško delo,« je poudarila in dodala, da imajo na Škofjeloškem sicer srečo, saj jih lokalna skupnost že zdaj podpira, uspešni so tudi pri pridobivanju sredstev za projekte, a kljub podpori in sredstvom, ki so na voljo, to še zdaleč ni dovolj za res strokovno in celostno delovanje. »Upamo, da bomo z izvajanjem skupnih aktivnosti vseh deležnikov rokodelstvu ponovno vrnili mesto, ki si ga zasluži. Bogastvo in raznolikost znanj, spretnosti in veščin, ki jih zajemajo rokodelske panoge, je izjemno. Zavedati se moramo, da je rokodelstvo s svojimi pristopi in načini dela, z uporabo naravnih materialov in povezovanjem tradicije s sodobnostjo tudi eden od neizkoriščenih potencialov trajnostnega in zelenega razvoja.« Kako pomembna in vedno bolj aktualna so ta znanja, spretnosti in veščine za sodobni čas, po besedah Kati Sekirnik kaže tudi to, da je Evropska unija letošnje leto razglasila za leto spretnosti in veščin.

Zavedajo pa se tudi odgovornosti, ki jo bo prineslo sprejetje novega zakona. »Po eni strani nam bo olajšalo delo, po drugi strani pa nas čakajo še dodatne naloge in dodatna odgovornost, saj je to področje z več kot sedemdesetimi rokodelskimi panogami zelo kompleksno. Po večletnem dobrem sodelovanju s predstavniki vladne medresorske delovne skupine, ki je predlog zakona pripravila, opažamo tudi politično voljo, da se to področje uredi, zato si za prihodnost rokodelstva drznemo biti malo bolj optimistični.« V proces priprave so bili aktivno vključeni tudi posamezni rokodelski centri, Konzorcij rokodelskih centrov, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Slovenski etnografski muzej in Združenje društev upokojencev Slovenije. »Zavedati se moramo, da je to, da rokodelstvo dobiva krovni zakon, velika stvar, saj so nekatere panoge ta čas že skoraj tik pred tem, da utonejo v pozabo, zato je treba ta znanja vsaj dokumentirati in jih nekako ohraniti.« Spet druge panoge pa so zelo atraktivne tudi za mlade. »Mlajše generacije rokodelcev in rokodelk z novimi pristopi v rokodelstvo vnašajo nove rešitve in uporabne vrednosti ter ga nadgrajujejo s sodobnim oblikovanjem.« Konzorcij rokodelskih centrov ta čas povezuje več kot 750 rokodelcev, od katerih jih je več kot 140 nosilcev certifikata Rokodelstvo Art&Craft Slovenija.