Slovenski škofje in gostje na predstavitvi jubilejnega zbornika v Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu / Foto: Jože Košnjek

Obletnica škofovske konference

Pred tridesetimi leti je bila na pobudo tedanjega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja ustanovljena Slovenska škofovska konferenca.

Ljubljana – Z mašo v ljubljanski stolnici in s predstavitvijo posebnega zbornika v Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano so slovenski aktivni nadškofje in škofje, skupaj jih je osem, in upokojeni nadškofi in škofi skupaj z gosti iz sosednjih škofij konec februarja počastili 30. obletnico ustanovitve Slovenske škofovske konference. Mašo je daroval papeški nuncij v Sloveniji nadškof msgr. Jean Marie Speich, jubilejni zbornik pa sta predstavila predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof dr. Andrej Saje in urednik zbornika dr. Bogdan Kolar.

Težnje po samostojni slovenski škofovski konferenci kot obliki dela škofov na določenem območju segajo daleč nazaj, tja do habsburške monarhije, izrazitejše pa so postale po drugi svetovni vojni v novi Jugoslaviji, kjer so slovenski škofje delovali v okviru Jugoslovanske škofovske konference. V tem pogledu je bilo prelomno leto 1983, ko je bila kljub nasprotovanju nekaterih ustanovljena Slovenska pokrajinska škofovska konferenca, ki so jo slovenski škofje že imeli za samostojno Slovensko škofovsko konferenco. Ko je nekdanja država že razpadla, so slovenski škofje pod vodstvom ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja še naprej delovali za ustanovitev samostojne konference in poudarjali željo po mirni in spoštljivi ločitvi od Jugoslovanske škofovske konference ter ohranitvi dobrih odnosov z lokalnimi katoliškimi cerkvami na območju nekdanje države. Prvo prošnjo za samostojno konferenco je poslal nadškof dr. Šuštar v Rim 20. junija leta 1989. Želja je bila uresničena 19. februarja leta 1993, ko je papež Janez Pavel II. ustanovil Slovensko škofovsko konferenco. Ustanovitev je bila utrditev samostojnosti države tudi na verskem področju in seveda tudi prispevek h krepitvi narodne identitete.