Jedrska energija je varna

Kamničanka Tanja Goričanec je ena izmed treh letošnjih prejemnic štipendij program L'Oréal-UNESCO Za ženske v znanosti, ki nagrajuje znanstveno odličnost mladih raziskovalk.

Kot pravi, se sama nikoli ni počutila zapostavljeno zgolj zato, ker je ženska. »Je pa res, da smo ženske v naravoslovno-tehničnih poklicih v manjšini, zato take spodbude, kot je ta štipendija, povečajo našo prepoznavnost in morda spodbudijo kakšno dekle, da se odloči za študij in poklic na naravoslovno-tehničnem področju,« pravi.

Študentka zadnjega letnika doktorskega študija jedrske tehnike deluje kot perspektivna raziskovalna asistentka na Odseku za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan in zaključuje doktorsko nalogo s temo Odziv zunajsrediščnih detektorjev nevtronov v tipičnem tlačnovodnem jedrskem reaktorju. »Ukvarjam se z razumevanjem fizike jedrskih reaktorjev. Pri tem me predvsem zanima moč reaktorja in kako se ta lahko spreminja. Pomembni delci v jedrskem reaktorju so nevtroni, ki so neposredno povezani z močjo reaktorja. Merimo jih z detektorji nevtronov, ki so postavljeni zunaj reaktorske sredice in omogočajo neprekinjeno odčitavanje moči,« pojasnjuje in dodaja: »Natančno poznavanje moči in torej odziva detektorjev nevtronov je izjemnega pomena za varno obratovanje jedrskega reaktorja. Svoje izračune, ki jih izvajam s superračunalnikom na Institutu Jožef Stefan, pa lahko podprem z eksperimenti na raziskovalnem reaktorju TRIGA v Ljubljani.«

Je tudi predsednica Mreže mlade generacije Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije. Ker se v zadnjem času znova več govori tudi o jedrski energiji, jo povprašamo, kako se v društvu soočajo s tistimi, ki so morda tudi zaradi neznanja in napačnih predpostavk nasprotniki jedrske energije. »Mreža mlade generacije Društva jedrskih strokovnjakov vsako leto v Ljubljani organizira izobraževalni dogodek Stand Up for Nuclear, s katerim se pridružimo mednarodni iniciativi. S tem dogodkom želimo jedrsko energijo približati javnosti, morda razbiti kakšen mit in pregnati strahove. Predvsem pa želimo poudariti pomembnost jedrske energije pri ohranjanju narave. Menimo namreč, da je najboljša pot k razumevanju in sprejemanju z znanjem,« pravi.

Dodaja, da je jedrska energija za pridobivanje električne energije veliko varnejša kot vsi fosilni viri energije. »Po mojem mnenju je celo varnejša ali podobno varna kot sončne, vetrne ali hidro elektrarne,« je prepričana sogovornica.

Je prehod na nizkoogljično družbo sploh mogoč zgolj z uporabo obnovljivih virov energije? Tanja Goričanec sicer pravi, da nekatere države že danes za pridobivanje elektrike uporabljajo zgolj obnovljive vire energije in kot primer omeni Islandijo, ki vso elektriko pridobi iz hidro in geotermalne energije. »Menim pa, da je pri trenutnem tehnološkem razvoju prehod v ogljično nevtralno družbo zgolj z uporabo obnovljivih virov energije za Slovenijo in tiste države, ki nimajo tako velikega hidro ali geotermalnega potenciala praktično nemogoč,« je prepričana.

»Po mojem mnenju ni ključno vprašanje, ali je prehod v ogljično nevtralno družbo mogoč samo z obnovljivimi viri energije, ampak ali je mogoč z ogljično nevtralnimi viri energije. Jedrska energija je zanesljiv ogljično nevtralni vir elektrike, neodvisen od vremenskih razmer, ki lahko skupaj z obnovljivimi viri predstavlja prihodnost elektroenergetske mešanice Slovenije,« zaključuje sogovornica.