Po sipini navzdol pri svetilniku Coubre / Foto: Slavko Zupanc

Kolesarsko potepanje po Franciji, 2. del

Prenočili smo v Puilboreauju nekoliko pred La Rochellom, pristaniškim mestom ob Atlantiku. Po deževnem dnevu smo se prebudili v lep sončen dan. Kolesarili smo do obale, kjer smo prvič namočili noge v Atlantski ocean, nekateri so tudi zaplavali. Nato smo ob obali nadaljevali proti jugu.

Pri mestu Rochefort nas je pot pripeljala do reke Charente, kjer ob koncih tedna čez reko vozi brod. Glede na to, da je bil četrtek, smo morali narediti ovinek do mostu Pont Transbordeur (transportni most), nekakšne gondole za prečkanje reke iz leta 1900, ki je sedaj namenjena le kolesarjem in pešcem. Od približno dvajsetih podobnih transportnih mostov, ki so jih zgradili po svetu, jih je danes ohranjenih le še osem.

Nadaljevali smo proti občini Marennes-Hiers-Brouage. Ogledali smo si z obzidjem obdano zgodovinsko mesto Brouage. Še posebno zanimiv je bil kolesarski muzej. Pod obzidjem zunaj mesta nas je čakal kombi, kjer smo imeli odmor za malico. Pot je nato vodila po močvirnati pokrajini. Vozili smo se mimo kanalov, naravnih bazenov in hišic na kolih. Pokrajina je znana po ostrigah iz gojišča Marennes-Oleron.

Nadaljevali smo po kolesarskih poteh skozi gozdnato pokrajino ob obali. Pri svetilniku Coubre se je pot povsem približala morju. Kolesa smo pustili v gozdu in se bosi po mivki povzpeli čez visoke sipine in občudovali valove Atlantika. Kolesarjenje smo nadaljevali ob morju proti mestu La Palmyre, mimo številnih plaž in skozi turistične kraje do našega cilja tisti dan, Royana, ki je bil med drugo svetovno vojno povsem uničen. Nemci so imeli mesto pod nadzorom še dolgo potem, ko je bila osvobojena že večina francoskega ozemlja. Zavezniška letala so od januarja do aprila 1945 večkrat bombardirala mesto. Po vojni so ga obnovili in je danes moderno letoviško mesto.

Naslednji dan smo najprej s trajektom prečkali estuarij Gironde, v katerega se v bližini Bordeauxa združita reki Dordogne in Garona. Ves dan smo kolesarili ob obali, večji del po kolesarskih stezah ob morju in skozi gozdove. Prenočili smo v kampu v počitniških hiškah v mestu Ares.

Naslednji dan smo se najprej ustavili v mestu, kjer smo si privoščili zajtrk. Kolesarjenje smo nadaljevali ob obali proti jugu do rta Cap Ferret, kjer smo z ladjico prečkali zaliv Arcachon. Kolesa so naložili kar na streho ladjice. Iz mesta smo nadaljevali do najvišje evropske sipine Pilat. Ob vznožju smo pustili kolesa in se povzpeli na več kot sto metrov visoko sipino. Z vrha je bil čudovit pogled na morje in peščene otočke v bližini. Nato smo se spustili povsem do obale in zabredli v morje. Po uživanju na sipinah smo zapustili Atlantik in se odpravili proti Bordeauxu, zaključku poti tisti dan.