Voranc je tudi koroški
Javni sklad za kulturne dejavnosti Slovenije bo 11. junija na Štanjelu v občini Komen dolgoletnemu tajniku Krščanske kulturne zveze v Celovcu Nužeju Tolmaierju podelil Štrekljevo nagrado. Prejel jo bo za izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v pesmi in besedi.
Letos se spominjamo 130. obletnice rojstva pisatelja in deloma tudi politika Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca. Rodil se je leta 1893 v Kotljah v sedanji občini Ravne na Koroškem, umrl pa je leta 1950.
Voranca ohranjajo v spoštljivem spominu tudi Slovenci na Koroškem. Najprej zato, ker je po rodu Korošec, ker je bil izvrsten pisatelj oziroma pripovednik in ker se je do konca boril za ohranitev Mohorjeve družbe v Sloveniji tudi po koncu druge svetovne vojne. V torek, 30. maja, je Slovenska prosvetna zveza v knjigarni Haček v središču Celovca odprla razstavo v spomin na 130. obletnico Prežihovega rojstva z naslovom Voranc je naš. Razstava, odprtja so se udeležili tudi dijaki Slovenske gimnazije iz Celovca, je nastala v sodelovanju s Koroško osrednjo knjižnico z Raven na Koroškem, z informativnim besedilom pa jo je opremil Iztok Lovrič. O razstavi in Prežihovem Vorancu so govorili vodja knjigarne Haček Hanzi Mlečnik, vodja Slovenske študijske knjižnice v Celovcu – ta sodeluje z ravensko knjižnico – Dragana Laketič in dolgoletna direktorica koroške knjižnice z Raven Irena Oder. »Voranc sodi v socialno-realistični krog slovenskih piscev, saj je v življenju skusil in spoznal težave kmetov in delavcev. Bil je mojstrski opisovalec realnega življenja, še posebej pri opisovanju likov,« je povedala Irena Oder. Voranc je že leta 1909 napisal prvo povest, v naslednjih letih pa še nekatere, vendar v tedanjih pisateljskih krogih in javnosti niso vzbudile velike pozornosti. Po letu 1935, ko je napisal Boj na Požiralniku in nato Požganico, Jamnico, Samorastnike in Doberdob, ki ga lahko štejemo za prvi slovenski vojni roman, je postal opazen in bran. Še posebej zaslovel je leta 1949 z izdajo Solzic, čudovite zgodbe o ljubezni do mame in strahu, ko je šel v grapo Pekel na Koglu zanjo nabrat čudovite majske rože … Solzice so ena najlepših slovenskih otroških zgodb. Prevedene so v številne jezike, tudi v kitajščino. Irena Oder je sklenila svojo pripoved s priporočilom, da je še danes vredno brati Prežiha!
Danes zvečer bo praznično na Obirskem nad Železno Kaplo. V Gostilni Kovač se bo ob 19.30 začela prireditev z naslovom Obirsko poje in pleše v počastitev 70-letnice Obirskega pevskega društva.