Romeo in Julija v stripu

»Drama – strip – gledališče, dialog – soočenje – sožitje. Bistvo dramske pisave je dialog – dvo govor, izmenjava mnenj. Skozi dialog se ustvarjajo, izražajo in mirijo nasprotja, ustvarjajo sozvočja, sprejemajo drugačnosti, gradijo medčloveški odnosi in soočanja, izražajo temeljne človeške in človekove resnice o svetu, mestu in vlogi človeka v njem ... Od svojih začetkov v antični Grčiji je dramatika univerzalen prostor dialoškega razmisleka o temeljnih človekovih vrednotah in medčloveških odnosih, ki ga človek v svojem času in prostoru gradi z gledališko uprizoritvijo. Vsaka gledališka predstava je enkratna kompleksna samostojna umetnina, ki z uprizoritvijo drame univerzalnost teksta prevede v aktualnost svojega časa in prostora. Je, ko jo gledamo, in je ni, ko zapustimo dvorano. Strip, sorodno kot gledališče, kombinira pristope, ki izhajajo iz različnih vej umetnosti (literatura, film, grafična umetnost ...). Literarno besedilo v stripovski vizualni govorici dobi novo aktualno obliko, a hkrati ohrani prvotni pomen. Strip je samosvoje umetniško delo, sožitje dramskega teksta in principa gledališkega uprizarjanja – je aktualna 'uprizoritev' drame, ki ostane. V okviru mednarodnega projekta Klasiki v stripu: vzorčni model inovativne kulturno-umetnostne vzgoje v srednji šoli smo trije evropski partnerji iz Slovenije (Slovenski gledališki inštitut, Ljubljana), Poljske (Gledališki inštitut Zbigniewa Raszewskega, Varšava) in Slovaške (Gledališki inštitut, Bratislava) izbrali tri evropske dramske klasike, Sofoklejevo Antigono, Romea in Julijo Williama Shakespearja ter Kralja Ubuja Alfreda Jarryja. AngažiraIi smo tri priznane vizualne umetnike – avtorje stripa: Dr. Horowitza (CiriI Horjak, Slovenija), Daniela Chmielewskega (Poljska) in Juraja Martiško (Slovaška), ter ustvarili tri 'stripovske uprizoritve'. Vsak strip bo spregovoril v slovenščini, poljščini in slovaščini.« (str. 123)

»Ni dveh, ki užila srečo sta bolj zlo, / kot Julija in z njo njen Romeo.« Predpostavljam, da njuno zgodbo poznamo in je tu ni treba obnavljati. Njuni sovražni družini se po njuni smrti pomirita, a kaj, ko je zanju že prepozno. Njuna tragična zgodba je enkratna in v Shakespearovi drami vrhunsko upodobljena. V tej knjigi pa imamo namesto odrske uprizoritve upodobitev v stripu. Primerna je tudi za vse tiste bralce, ki berejo vse manj in imajo rajši podobe kot besede. Takšnih bralcev oziroma gledalcev pa je (žal) vse več …