Od klasike do sodobne umetnosti

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sobota, 20. januar 2018 / 14:16  

Prešernovi nagradi bosta letos prejela pesnik Boris A. Novak in baletnik Janez Mejač. Avtorja letošnje proslave in svečane podelitve nagrad bosta plesalca in koreografa Rosana Hribar in Gregor Luštek. Novo likovno podobo Prešernovega sklada je pripravila oblikovalka Vesna Vidmar.

Ljubljana – Morda gostiteljica novinarske konference Upravnega odbora Prešernovega sklada ljubljanska SNG Opera in balet ni bila izbrana naključno in je bila že namig o enem od obeh letošnjih prejemnikov Prešernovih nagrad, namreč baletniku Janezu Mejaču. Priznani slovenski baletni solist, koreograf in režiser je najvišjo slovensko nagrado v slovenski umetnosti prejel za življenjsko delo, prav tako za izjemen in prepoznaven ustvarjalni opus pa je Prešernovo nagrado prejel pesnik, prevajalec in publicist Boris A. Novak.

Preden pa smo izvedeli imena nagrajencev, je predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer namenil nekaj besed lani spremenjenemu zakonu o Prešernovi nagradi, ki ga je sicer spodbudil prav jeseni 2016 imenovan novi odbor. Povedal je, da je odbor sicer oddal pripombe na novi zakon, izmed katerih so bile nekatere upoštevane, spet druge ne. »Zadovoljni smo, da je zakonodajalec upošteval naš predlog za šest namesto dosedanjih štirih strokovnih komisij. Odslej bodo predloge za nagrajence sprejemale komisije za književnost, glasbo, uprizoritvene umetnosti, avdiovizualne umetnosti, likovne in novomedijske umetnosti ter komisija za oblikovanje in arhitekturo. Vsaka bo štela sedem članov,« je povedal Möderndorfer in dodal, da je bila upoštevana tudi pobuda, da upravni odbor odločitve o nagrajencih sprejema zgolj na podlagi predlogov strokovnih komisij. Te sicer potrdi vlada, torej se politiki vendarle ne da popolnoma izogniti. Po novem bodo za nagrade Prešernovega sklada štela umetniška dela iz obdobja zadnjih treh in ne dosedanjih dveh let.

Se pa v odboru ne strinjajo z določbo, da se dobitniki nagrad razglasijo že 3. decembra, zlasti pa se jim zdi nesmiselno uveljavljanje načela spolne uravnoteženosti pri izboru nagrajencev. Strokovne komisije lahko izberejo vsaka po dva nagrajenca za življenjsko delo, kar pomeni, da upravni odbor lahko sprejme dvanajst predlogov tako za veliko kot malo nagrado. Pripravili so tudi novo likovno podobo Prešernovega sklada. Na javni natečaj je prispelo 33 predlogov, žirija pa je izbrala rešitev oblikovalke Vesne Vidmar.

Avtorja letošnje proslave in svečane podelitve nagrad bosta plesalca in koreografa Rosana Hribar in Gregor Luštek, nagrajenca Prešernovega sklada za leto 2015. »Proslava bo izvedena skozi ples in glasbo, šlo bo za združevanje tradicionalnega z nečim svežim, kar izraža duh časa in je aktualno. K sodelovanju sva povabila Simfonični orkester SNG Opera in balet Maribor pod vodstvom Simona Krečiča ter raperje Omarja, Trkaja, Zlatka in Mirka. V plesu bodo predstavljene različne zvrsti, vsaka izmed njih interpretira tudi Prešerna, njegovo poezijo – bodisi uglasbeno in intepretirano skoz plesni dialog bodisi bo šlo za stvaritev, ki je nastala po navdihu Prešerna,« je povedala Rosana Hribar.

Umetniško raznolik nabor nagrajencev

V nadaljevanju so predstavniki posameznih strokovnih komisij, letos so bile še zadnjič štiri, predstavili letošnje lavreate. Najprej nagrajence Prešernovega sklada. Nagrade prejmejo: akademski snemalec Marko Brdar za filmski opus zadnjih dveh let, igralec Matej Puc za vloge, ustvarjene v zadnjih dveh letih v Mestnem gledališču ljubljanskem, dramatičarka in performerka Simona Semenič za ustvarjalni opus zadnjih dveh let, koreografinja in baletna solistka Vanetina Turcu za vrhunske dosežke v zadnjih dveh letih, še posebno za dramsko zasnovo baletne mojstrovine Evgenij Onjegin, fotograf Boris Gaberščik za seriji Solve et Coagula in Von Dieser Welt ter intermedijska umetnica Maja Smrekar za delo K-9_topologija.

Kot je zapisano v uvodu, bo letošnjo Prešernovo nagrado prejel pesnik, dramatik prevajalec in publicist Boris A. Novak za izjemen in prepoznaven ustvarjalni opus. Poleg naštetega je Boris A. Novak tudi angažiran javni intelektualec, literarni znanstvenik in univerzitetni predavatelj, ki slovensko literarno in, širše, kulturno krajino pomembno oblikuje že štirideset let. V veličastnem epu Vrata nepovrata je pesnik porabil vse svoje veščine, zaposlil ves register pesniških postopkov, je med drugim v obrazložitev zapisal Goran Dekleva.

Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejme Janez Mejač, mojster baleta, umetnik, koreograf, režiser in prvi solist ljubljanskega baleta, ki je s svojim neizmerljivim plesnim opusom in umetniškimi izraznimi globinami zaznamoval slovensko baletno umetnost dvajsetega stoletja. Kar dve desetletji je vladal slovenski baletni umetnosti, ji daroval svojih izrednih 84 solističnih vlog, ki jih je oblikoval s 26 domačimi in tujimi koreografi, je v obrazložitev zapisal Tomaž Rode.

Ob zaključku je predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer dejal še, da njihov namen letos ni bil ne programski ne »ideološki«, da letošnje nagrade na neki način segajo od klasične baletne umetnosti prek dramske igre in fotografije do intermedijske umetnosti. »Slovenski umetnosti smo vrata odprli na stežaj. Če je ples pogosto spregledan, prav tako fotografija, sta letos oba nagrajena. In prav tako dramatika in nova, drzna in provokativna intermedijska umetnost.« Seveda je seznam tistih, ki si zaslužijo take nagrade, še dolg, je povedal, zatorej se v prihodnjih letih lahko nadejamo še mnogih zanimivih in kvalitetnih nagrajencev.