Dediščina za prihodnost

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / petek, 2. februar 2018 / 19:50  

V Tržiškem muzeju so v ponedeljek gostili gorenjsko regionalno srečanje Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine. Dediščina ima pomen, ko živi med ljudmi, pravijo v muzeju.

Tržič – Srečanje so na pobudo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) pripravili v okviru načrtovanja aktivnosti ter možnosti in načinov sodelovanja pri 28. Dnevih evropske kulturne dediščine (DEKD) in 6. Tednu kulturne dediščine (TKD), ki se bodo na temo Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost tudi letos tradicionalno odvijali konec septembra in na začetku oktobra. Po pozdravu gostiteljice, direktorice Tržiškega muzeja Jane Babšek, ki je poudarila, da kulturna dediščina vedno bolj pridobiva pomen na različnih področjih življenja – tako v izobraževanju, kulturi kot gospodarstvu in sploh turizmu – ter tako prispeva k prepoznavnosti regije in kraja nasploh, je prisotne nagovoril tudi tržiški župan Borut Sajovic.

Povedal je, da je stari del mesta Tržič že sam po sebi muzej in kulturna dediščina občinsko upravo spremlja tako rekoč pri vsaki aktivnosti, ki jo v mestu izvajajo. »V zadnjih tridesetih letih nam je v Tržiču uspelo marsikaj starega obnoviti in tudi zdaj v ta namen namenjamo veliko sredstev, energije in pozornosti. Ampak če bomo v tem tempu peljali stvari naprej, se bojim, da bo kljub temu velik del objektov propadel, mislim predvsem na tiste v zasebni lasti,« je dejal Sajovic. Ob tem je namenil nekaj puščic pristojnim službam, predvsem Zavodu za varstvo kulturne dediščine, ki da včasih deluje prepočasi, preveč okorelo in izven konteksta časa, v katerem živimo. »Treba je prevetriti sistem, kako in kaj obnavljati, kaj pa umakniti razvoju. Nekaj več razumevanja in prilagodljivosti do naših projektov je za naše mestno jedro, ki je zaščiteno kot celota, velikega pomena.«

Nataša Gorenc z ZVKDS je zbranim pojasnila delovanje zavoda in osnovna izhodišča jesenskih dogodkov, posvečenih kulturni dediščini, ki jih v zadnjih letih pripravljajo tako v muzejih, galerijah, arhivih in knjižnicah kot v vzgojno-izobraževalnem procesu. »Naša osnovna načela so vključevanje namesto izključevanja, iskanje sinergij namesto tekmovanja, vzpostavljanje dobrega odnosa in pravočasne priprave, predvsem pa, da nikoli ne obupamo. V Sloveniji v tem tednu, dveh pripravimo dvajset dogodkov na sto tisoč prebivalcev in smo po tem kriteriju daleč pred drugimi evropskimi državami.«

O pomenu dediščine je govorila tudi Milena Antonić z mariborske območne enote ZVKDS. »Več kot trideset tisoč enot je v Sloveniji, ki so vpisane v register nepremične kulturne dediščine, v zadnjem času pa beležimo tudi porast vpisov v register nesnovne kulturne dediščine, kamor je trenutno vpisanih šestdeset enot.« Miloš Ekar iz kranjske enote zavoda je govoril o projektu nekdanjega kompleksa BPT v Tržiču, pri katerem zavod dobro sodeluje z občino. »Srečna okoliščina je, da je kompleks ostal enoten in se ni razprodal po delih, kot je to praksa pri večini takih propadlih industrijskih lokacij po slovenskih mestih.« Prepričan je, da bodo v prostorih nekdanjega BPT znali najti novo namembnost v povezavi tako z domačim muzejem kot Tehniškim muzejem Slovenije.

V nadaljevanju je dr. Bojan Knific iz Tržiškega muzeja zbirke domačega muzeja predstavil pod naslovom Dediščina rokodelcev – včeraj za jutri. »Razstave poskušamo postaviti na način, da se človeka dotaknejo, da se obiskovalec lahko s predmetom pobližje spozna. Dediščino pa ohranjamo tudi z izdelavo replik, kot je naša posebnost t. i. luč na gavge, ki je del tržiške identitete,« je povedal Knific. Med tovrstne kulinarične posebnosti sodi tudi jed, ki so jo poskusili udeleženci srečanja – flika je jed iz kvašenega testa, premazana s smetano, obogatena s kumino in pečena kot kruh. Na srečanju so o svojih projektih na temo kulturne dediščine govorili še Milena Hostnik iz Vrtca Tržič s temo Včeraj, danes, jutri …, Irena Hodnik z OŠ Stara Cerkev z naslovom Po poteh kulturne dediščine, naslov predstavitve Irene Leban s srednje in višje lesarske šole iz Škofje Loke je bil Les in voda, Daniela Močnik iz Kulturnega kluba Liberius Cerklje pa je predstavila projekt Naša dediščina.