Fran Saleški Finžgar in Pod svobodnim soncem

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 11. februar 2018 / 21:02  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (135)

V Doslovčah pri Breznici se je 9. februarja 1871 rodil najbolj znani slovenski ljudski pisatelj Fran Saleški Finžgar. Njegov oče je bil krojač in kajžar. Po študiju bogoslovja je leta 1895 postal kaplan v Bohinjski Bistrici. Službeni kraji so se hitro menjavali (Jesenice, Kočevje, Idrija, Jošt nad Kranjem, Škofja Loka). Med letoma 1900 in 1902 je bil kurat v prisilni delavnici v Ljubljani, potem je  postal župnik v Želimljah pri Igu, leta 1908 v Sori in leta 1918 v Trnovem v Ljubljani. Kjerkoli je služboval, je pomagal tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja, nekakšen apostol človekoljubnih stališč Janeza Evangelista Kreka. Finžgar je bil verjetno edini Slovenec, ki ni sprejel pobude hollywoodskega studia MGM za snemanje filma po romanu Pod svobodnim soncem. Američanom je postavil pogoj, da v filmu nastopijo igralci slovanskega rodu in v zahtevi vztrajal. Zato ni prišlo do uresničitve zamisli.

Ko je postal župnik v Sori pri Medvodah, je obveljal za prvega med književniki iz duhovniških vrst. Vsekakor je bil najbolj produktiven in spoštovan slovenski pisatelj, tako da v kratkem tega ni mogoče našteti. Bil je dolgoletni urednik Mohorjeve družbe. Razširil je ponudbo založbe in zagotovil paleto zelo kakovostnih avtorjev. S sodelavci je oblikoval znanstveno knjižnico ter literarni program proze in poezije.

Po upokojitvi leta 1936 je živel v Ljubljani. Kupil je hišo na Mirju v trnovski župniji. Tik pred koncem vojne, leta 1945, je bila hiša med bombardiranjem skoraj porušena, pisatelja je zasulo do pasu in ga močno ranilo. Finžgarjev pranečak etnolog prof. dr. Janez Bogataj hrani veliko spominov na slavnega književnika. Njegova mati je bila namreč Finžgarjeva nečakinja. V svoji knjižnici še vedno hrani tudi Finžgarjeve knjige, preluknjane od bombnih izstrelkov. Spominja se, da je kot otrok nosil pošto k pisateljevemu prijatelju arhitektu Jožetu Plečniku, se »skrival« med obiskom škofa Jožeta Pogačnika, hodil s pisateljem na sprehode in preživljal z njim slikovite počitnice. Pri Finžgarju so se srečevali pomembni slovenski intelektualci, med njimi tudi Finžgarjev največji prijatelj Izidor Cankar. Finžgar je dal tudi pobudo za odkup in ureditev Prešernove hiše v Vrbi …

Poleg romana Pod svobodnim soncem je verjetno najbolj znana Finžgarjeva zgodba iz Sore pri Medvodah. V sprti vasi je ustanovil zadrugo, jo vodil in s pravo besedo znal spraviti ljudi, ki so ga vzljubili. Napisal je igro o nepomembni verigi, zaradi katere sta se kmeta pravdala vrsto let ...

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Kropi se je 5. 2. 1753 rodil pravnik Jožef Potočnik. Leta 1786 je postal ljubljanski župan, vendar je odšel za svetnika na sodišču v Celovcu. Ko je na Predarlskem in v laških Tirolah odpravil napetosti, mu je v priznanje za zasluge bilo leta 1790 podeljeno plemstvo.

Nemški bančnik Julij Born, ki je v okolici Tržiča leta 1891 odkupil tržiško gozdno veleposest Kranjske industrijske družbe, je umrl 5. 2. 1897.

V Mengšu se je 8. 2. 1847 rodil javni delavec in gledališki organizator Josip Stare.

V Ljubljani se je 8. 2. 1868 rodila narodna delavka Franja Tavčar, žena Ivana Tavčarja. Leta 1925 je postala kot prva Slovenka dvorna dama jugoslovanske kraljice Marije.