Po Glasovi preji so se v pogovor zatopili, od leve Miha Naglič, Lenart J. Kučić, nekdanji loški župan Peter Hawlina in Marija Volčjak. / Foto: Gorazd Kavčič

Eno z drugim, lokalno in digitalno

Gorenjski glas je jeseni 2017 dopolnil sedemdeset let. Ob tej častivredni obletnici se ne kaže ozirati le nazaj, ampak tudi naprej. Veliko je vprašanj. Kaj se že dogaja in kaj se še obeta tiskanim medijem? Bodo preživeli spoprijem z elektronskimi? Kot novinar pa se je odgovorno vprašati, kdo so moji bralci in kaj kvalitetnega želijo prebrati. Razmislek o tem sta na Glasovi preji ponudila odgovorna urednica in direktorica Gorenjskega glasa Marija Volčjak in novinar Lenart J. Kučić.

»V takšni ali drugačni obliki bo pripovedovanje zgodb in osmišljanje sveta ostalo v vsakem primeru. Internet je samo ena od tehnologij. Predstavljajte pa si, da v eni od slovenskih občin občutijo posledice žleda in v eni noči več tisoč tisoč gospodinjstev ostane brez elektrike in se znajdejo v preteklosti. Kaj ti pomagajo v tem primeru tablice na to vso občutljivo infrastrukturo?« To, kar je omenil gostujoči novinar nedavne Glasove preje Lenart J. Kučić, je realnost v izrednih razmerah, a je udeležencem ostalo v spominu tudi Kučićevo prav tako pomembno sporočilo za prihodnost, da bodo dobre novinarske zgodbe ostale: »Če izhajaš iz tega, da je tvoje resnično delo iskati prave zgodbe in jih pripovedovati, imeti občinstvo, imaš kot novinar v današnjem času absolutno najboljše možnosti v vsej znani zgodovini novinarstva, so pa po drugi strani današnji časi najbolj nehvaležni za preživljanje s tem delom.« Poglobljen razmislek na že 125. Glasovi preji v dvorani Mestne knjižnice Kranj je ponudila naslovljena tema Usoda (tiskanih) medijev in Gorenjski glas, ki je lani praznoval sedemdesetletnico. Ob bok ambicioznemu preiskovalnemu novinarju, nekdanjemu sodelavcu Sobotne priloge Dela in zdaj sodelavcu digitalnega medija Pod črto Lenartu J. Kučiću je voditelj Miha Naglič povabil izkušeno dolgoletno novinarko, odgovorno urednico in direktorico Gorenjskega glasa Marijo Volčjak, prejemnico nagrade za izstopajoče novinarske stvaritve (1996), ki jo podeljuje Društvo novinarjev Slovenije. Medgeneracijski »trk« dveh uveljavljenih novinarjev je ponudil odgovore v razmislek, kako naprej in kaj nas je učila preteklost.

Predstavimo na konkretnem primeru Kučićevo trditev, da dobre novinarske zgodbe ostanejo. Miha Naglič je med bolj branimi, nepozabljenimi omenil Glasovo novinarsko zgodbo, pod katero se je podpisala Marija Volčjak. V osvežitev zgodbe: sedanji papež Frančišek je leta 1971 v Virmašah pri Škofji Loki obiskal družino Golar in jim prenesel osebno sporočilo, da je njihov sin Andrej Golar v redu. Andrej je živel v Argentini in se zaradi spremenjenih družbenopolitičnih razmer ni smel vrniti v Slovenijo, tedaj republiko nekdanje skupne Jugoslavije. Z Jorgejem Mariem Bergogliem sta se osebno poznala, srečevala sta se v knjižnici. Čez dobrih štirideset let je pater Jorge Mario Bergoglio sedel na papeški prestol.

Vstop digitalnih tehnologij

Lenart J. Kučić, jezikoslovec, izobraženec, se raziskovalno ukvarja tudi s problematiko medijskega lastništva in medijske politike, s spremembami, ki jih prinaša združevanje medijske, telekomunikacijske in informacijske industrije. Miha Naglič je z njim za Gorenjski glas naredil zanimiv intervju v Snovanjih junija 2016 (Biti novinar, ko je vse računalnik), ki je v branje dostopen na spletni strani Gorenjskega glasa. Kučić, po rodu z Dolenje Dobrave pri Gorenji vasi, se je novinarsko izpopolnjeval pri londonskem časopisu The Guardian, študijsko pa na londonski univerzi Goldsmiths, kjer je tudi magistriral. Poudaril je, kako so pri Guardianu že pred več kot desetimi leti začeli z ambiciozno prenovo časopisa, ker so se začeli zavedati vpliva novih digitalnih tehnologij – in se pripravili na to. Ko se je vrnil v Slovenijo, so ga vodilni pri časopisu Delo vprašali, ali bi jim prenesel ta nova spoznanja. A je stopil pred te ljudi v času, ko je bilo Delo na vrhuncu z visoko naklado. Stopil je pred ljudi, ki so bili prepričani, da najbolje delajo, da so večni, on jim pa razlaga, kaj vse se mora spremeniti, da bodo uspešno delovali tudi v prihodnosti. »Jasno, da je šlo moje predavanje v prazno.« Potencial marsikaterega slovenskega medija se je izgubil v današnjem spremenjenem svetu, trdem medijskem gospodarstvu in v ''čudnih lastnikih in urednikih'', ki z mediji nimajo kaj dosti, je prepričan Lenart J. Kučić, etabliran novinar, tudi sam na poti novih iskanj v digitalnem svetu. Med drugim sta ga prevzela ideja in zanos preiskovalnega novinarstva pri mediju Pod črto, ki zgodbe prenaša v digitalni obliki. »Predvsem dragoceno je to, da sem se v zadnjih letih dosti naučil o tem, kaj na Internetu deluje in kaj ne.«

V okoliščinah spremenjenih razmer se bo tudi novinar Gorenjskega glasa moral znajti v digitalnem svetu, ko bo s pomočjo mobilnih aplikacij, tablic, spletnih mest najprej poskrbel za prvo informacijo s terena, morda dodal krajši videoposnetek, potem pa bo članek za tiskani časopis poglobljeno razvil, razmišlja Volčjakova.

Se ve, kaj je kraljica

Delovati lokalno, slediti globalno. Marija Volčjak je pred približno petnajstimi leti s tedanjim Glasovim urednikom Jožetom Košnjekom obiskala »močne« regionalne časopise na Bavarskem, kjer so jima kar naprej govorili, kako pomembna je lokalna novica. Jože je dodal: »Potem se pa ve, kaj je kraljica.« In nastal je slogan Gorenjskega glasa Lokalna novica je kraljica. Volčjakova tudi zaradi poslovnega sodelovanja s sosedo Koroško podrobno spremlja tamkajšnje tiskane medije, kot je graško-celovški in štajersko-koroški regionalni časopis Kleine Zeitung, ki ga je »veliki« Dunaj podcenjeval, a je Kleine Zeitung postal pravi fenomen, kot je pojasnila. Tiskano izdajo uspešno nadgrajujejo z digitalnimi platformami – mobilno, tablično in spletnim mestom. Tako ohranja visoko branost – več kot osemsto tisoč bralcev – in je najbolj prodajan dnevnik v Avstriji.

Pomembno je, da lokalna novica ohranja neposredni stik z bralci, in da potreba po resnih kvalitetnih novinarskih informacijah obstaja, bi vam danes povedala Marija Volčjak, tako kot so njej to govorili pred leti na Bavarskem ... Že mlade družine zanima lokalno, v kateri občini je življenje prijetno, kje se gradi, kaj se gradi, kje so vrtci in šole ...

Lastninsko preoblikovanje

»V teh zadnjih dvajsetih letih je bilo našim politikom kaj malo mar za naše medije. Ustreza jim, da smo vsi na Facebooku in drugih družbenih omrežjih, da ničesar resnega ne preberemo. To ameriški predsednik Donald Trump zelo dobo kaže. Mislim pa, da to ne more biti večno. Vsaka nova stvar prinese osuplost, potem se to malo unese,« je prepričana Volčjakova, ki je Gorenjski glas krmarila čez čeri. Vodenje Gorenjskega glasa je prevzela v letih, ko je bila časopisna hiša na robu zloma in ob dejstvu, da so celo profesorji študentom razlagali, da bodo lokalni mediji najprej propadli. Nič od tega se na srečo ni zgodilo. Našla je izvirno in pogumno poslovno rešitev: sodelavci Gorenjskega glasa so šli s pomočjo Domela iz Železnikov v lastniški odkup Gorenjskega glasa (2013). Domel se je že pred Gorenjskim glasom olastninil na enak način. Kučić to potezo prepoznava kot uspešen model zadružništva, tudi zato »... ker zaposleni sami rečejo, mi pa verjamemo v to in bomo to počeli.« Podobne modele so razvili nekateri mediji v Franciji in Španiji. Volčjakova je po viharnih medijskih letih, vmes je bila še gospodarska kriza, opustila prejšnjo črnogledost, vsaj kar se tiče usode Gorenjskega glasa.

Kdo je moj bralec

Obrtniškega znanja, kako pisati, ustvarjati medije, je bilo prej več kot danes, je prepričan Kučić. Bila so mentorstva starejših novinarskih kolegov, teksti so bili dobro (obrtniško) napisani. Potem pa se nam zgodi vmesno čudno brezvladje, hkrati so mediji zanemarili osnovno dejavnost – da je na drugi strani človek. Novinar pa postane neki nebodigatreba brez posebnega ugleda. »Na kakšen način novinarski poklic rehabilitirati, je dosti povezano s tem, na kakšen način se ti lastniško lotiš medija. In zadružništvo je zagotovo en tak pravi način,« še razmišlja.

Prerokovala sta ...

Stoletnica Gorenjskega glas bo leta 2047. Menda bodo obstajale takrat – poleg Gorenjskega glasa, seveda – Nebeške novice, ki jih bodo urejali nekje drugje, po besedah Volčjakove tisti, ki po bioloških zakonitostih ne bodo več tu. Težko je prerokovati, koliko bodo Nebeške novice imele naročnikov, bodo pa v njih končno same lepe novice, se je pošalil Lenart J. Kučić. Oziroma kot je še dodal: »Si predstavljate, da bi bil pa najbolj bran tabloid iz pekla?«

V tem spremenjenem svetu je dovolj zahtevnih izzivov. Oba gosta Glasove preje sta poudarila odgovorno vlogo novinarja v poplavah razno raznih »šumov«, pasteh polresnic, nesmislov. »Kar naenkrat je popolnoma isto, ali o cepljenju govori strokovnjak iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje ali neki zdravilec. Nevaren trenutek, ki ga vidim, je, da smo vedno bolj na avtopilotu in se naslanjamo na tistega, ki ponuja preproste odgovore. Eden večjih izzivov medijev je, da moramo biti tisti, ki smo vendarle bolj zaupanja vredni,« je še poudaril Lenart J. Kučić. Res je. Resen novinar preverja, se pogovarja z ljudmi, se ne izmišljuje ...

Oddajte svoj komentar

Kranj 2°

pretežno jasno
vlažnost: 80 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

-4/12

sreda

0/14

četrtek

0/15

petek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

 

 

 

PRIREDITVE / Podnart, 14. februar 2024

Ljubezen in mir

PRIREDITVE / Šenčur, Naklo, Preddvor, 14. februar 2024

Ustvarjalna, kulinarična in zdravstvena delavnica

PRIREDITVE / Poženik, 14. februar 2024

Robič, botanik pod Krvavcem

RAZSTAVE / Jesenice, 14. februar 2024

Tretji planet od sonca

PRIREDITVE / Šenčur, Naklo, Preddvor, 16. februar 2024

Ustvarjalna, kulinarična in zdravstvena delavnica

PRIREDITVE / Šenčur, Naklo, Preddvor, 16. februar 2024

Ustvarjalna, kulinarična in zdravstvena delavnica

PRIREDITVE / Bohinjska Bela, 16. februar 2024

Muzikal Kekec

IZLETI / Kranj, 22. februar 2024

Druženje ob dnevu žena

 

 
 

 

 
 
 

Nasprotujejo trasi obvoza / 08:09, 14. februar

Število vozil na dan skozi Bled izven turistične sezone je 20.000. Skozi predor Karavanke gre dnevno okoli 13.000 vozil. Da uredimo promet o...

Nasprotujejo trasi obvoza / 19:06, 13. februar

V predoru Karavanke občasno uvedejo sistem po ure ke, po ure sm... In to je mednarodni promet. Seveda frekvenca osebnih vozil je na Bled vel...

Pišem županu / 10:37, 12. februar

Ne radi odgovarjajo na neprijetna vprašanja kot tale:Spoštovani g.župan in sodelavec, prosimo vas za razjasnitev vaše zaposlitve v Železniča...

Pišem županu / 10:35, 12. februar

Ne radi odgovarjajo na neprijetna vprašanja kot tale:Spoštovani g.župan in sodelavec, prosimo vas za razjasnitev vaše zaposlitve v Železniča...

Nasprotujejo trasi obvoza / 06:31, 11. februar

Ko se gredo otroci gradbince.

Ministrica Švarc Pipan (še) ne razmišlja o odstopu / 08:48, 8. februar

Za časa korone sem bil na bolniški, vrstilo se je kar eno za drugim. Vse sem prebrodil, hvala Bogu. Tudi Slovenija je prebrodila epidemijo s...

Ministrica Švarc Pipan (še) ne razmišlja o odstopu / 07:53, 8. februar

Tanja, Golob, Dominika... to je najboljše kar ima Slovenija. Vse drugega bo samo slabše. SDS je pa sploh katastrofa kar so počeli med Corona krizo.