Stavka, ki je iztirila rdeči režim

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Južna Gorenjska / četrtek, 15. februar 2018 / 21:25  

To je naslov knjige Slavka Kmetiča in Gašperja Blažiča, ki sta jo predstavila v Medvodah.

Medvode – Dogodek je potekal v organizaciji Območnega odbora Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Medvode - Vodice. Vodil ga je Stanko Okoliš, Slavko Kmetič in Gašper Blažič, avtorja knjige Stavka, ki je iztirila rdeči režim, pa sta zgodovinsko orisala stavko strojevodij iz leta 1988 in dogajanje v tistem obdobju.

Slavko Kmetič je bil takrat vodja stavkovnega odbora, kasneje predsednik prvega demokratičnega sindikata, to je Sindikata strojnega osebja Slovenije in Istre, danes Sindikata strojevodij Slovenije. Gašper Blažič je novinar Demokracije, ki se ukvarja z zgodovino slovenske pomladi, sicer pa do pred kratkim Medvoščan, domačin iz Valburge. Knjiga je na 233 straneh izšla konec leta 2016. Opisuje stavko strojnega osebja, ki je potekala od 27. decembra 1988 od 6.30 do 28. decembra 1988 do 17. ure. Kot je dejal Kmetič, je ideja zanjo v sindikatu strojevodij Slovenije zorela dlje časa, neposredni povod zanjo pa je bil izid knjige z naslovom Listi iz dnevnika, Slovenci v Beogradu v času osamosvajanja avtorja Jožeta Slokarja iz leta 2016, v kateri je opisana tudi ta stavka, a skozi drugačne oči, poudarjata. »Gre za stavko strojevodij, za dogodek, ki ga ne moremo ločiti od preostalih dogodkov tistega časa. Stavka strojevodij je ena od stavk, ki pa ima poseben pomen, saj je bila prva vnaprej napovedana in izvedena stavka v tedanji Jugoslaviji. Zanjo ni bilo krivo samo vodstvo železnic, ampak tudi razmere, ki so bile takrat v državi, torej huda inflacija, padec vrednosti dinarja pa tudi sistemske zablode, ki so vplivale na to, da je bila določena poklicna skupina deprivilegirana in je šla v akcijo, ker je videla, da nima več kaj izgubiti. S stavko so ustavili ves železniški promet. Iz tega je nastal tudi prvi neodvisni sindikat, ki se je vključil v dejavnosti slovenske pomladi in pomembno je tudi vplival na to, da se v Sloveniji ni zgodil miting resnice,« je povedal Gašper Blažič, ki je s Slavkom Kmetičem pripravil knjižni intervju in osvetlil dogodke tistega časa.

Kot pravita, se o tej stavki v vseh teh že skoraj tridesetih letih ni veliko govorilo. »Upam, da bo knjiga postala tudi zgodovinski vir na Inštitutu za novejšo zgodovino. Edini vir, ki so ga doslej imeli v rokah, je bila knjiga Listi iz dnevnika, kjer Slokar opisuje svojo plat dogodka, do česar ima seveda pravico. Sedaj pa je tukaj še druga plat, da se vidi, da ta naš zlati socializem s človeškim obrazom le ni bil tako zelo človeški, kot ga prikazujejo,« je še dejal Blažič.