Jože Vombergar – iz bajte v slovensko gledališče

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 18. februar 2018 / 22:33  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (136)

V Pšenični Polici, ob vznožju Krvavca pri Cerkljah na Gorenjskem se je 16. februarja 1902 rodil bajtarju Jerneju in ženi Marijani (rojeni Cankar) slovenski dramatik Jože Vombergar. Bil je eden tistih nadpovprečno nadarjenih kmečkih fantov, ki so se rodili v revščini in se uvrstili v vrh slovenske dramske ustvarjalnosti, vendar žal tudi tistih, ki so si morali leta 1945 reševati življenje z begom iz Slovenije. Medtem ko je bil pred vojno v vrhu slovenske dramatike, je v Buenos Airesu še pisal, vendar se je preživljal do upokojitve leta 1968 kot delavec in uradnik na železnici. Umrl je 20. oktobra 1980.

Po osnovni šoli v Cerkljah in Kamniku ter klasični gimnaziji v Šentvidu je končal pravo v Ljubljani. Še kot študent je deloval v katoliškem društvu Borba in Akademski zvezi. Po diplomi je bil leto in pol prefekt v dijaškem domu na Ptuju, nato pa se je v Ljubljani preživljal z inštrukcijami in prevajanjem za časnike. Bil je programski koreferent pri ljubljanski radijski postaji, korektor pri Slovenskem domu, tiskovni referent na ljubljanskem magistratu.

Že v gimnaziji je sodeloval pri listih Jutranja zarja in Domače vaje, igral in režiral na šoli in na prosvetnem odru v Cerkljah. Pozneje je napisal nekaj ljudskih iger, ki so osvojile predvsem odre društev, vključenih v Prosvetno zvezo. Nekaj jih je prišlo tudi v poklicna gledališča in so se tako razširile tudi po zamejstvu. Ljudske običaje je upodabljal v domačijskih in veselih večerih. Njegova kmečka komedija Voda je bila prvič uprizorjena leta 1932 v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani. Predelana je bila veliko igrana tudi na amaterskih odrih in med izseljenci. Prevedena je bila v srbohrvaščino, slovaščino in nemščino. Satirična veseloigra Zlato tele, ki je bila uprizorjena v Slovenskem narodnem gledališču leta 1935, je bila osnova za uspešne igre v številnih ljudskih odrih. Po vojni je napisal ljudske igre: Tabor brezpravnih (objavljeno leta 1951 v Celovcu), kot soavtor igro Napad (uprizorjena v Buenos Airesu), satirično komedijo po Levstiku Martin Krpan (objavljeno v Celovcu in leta 1961 v Buenos Airesu). Neobjavljene, vendar v Argentini uprizorjene so bile dvodejanka Dva brata, enodejanka Materino srce, dvodejanka Božji klic in otroška dvodejanka Mavrica.

Vombergar je prvi slovenski pisec radijskih iger. Izvajal jih je ljubljanski radio. Z dobrim poznavanjem zakonitosti radijskega medija je napisal vrsto del, ki so ustrezala zahtevam radijske dramatike. Nekatera temeljijo na ljudskih motivih, na primer Sveti trije kralji in Zakleta Veronika (po legendi o Bogatinskem jezeru), izvajana leta 1935.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

Loškim žandarjem se je 12. 2. 1827 po­srečilo prijeti najnevarnejšega vseh razbojnikov – razvpitega Dimeža, ki je po besedah kranjskega okrajnega glavarja Paukerja »s svojo lopovsko druščino strahoval celo Gorenjsko in še sosednje pokrajine«.

V mestu Wangen ob reki Aare v Švici se je 13. 2. 1823 rodil švicarski naravni zdravilec Arnold Rikli. S svojimi zračnimi, sončnimi in vodnimi kopelmi je Bled približal svetu.

Z dvornim odlokom so 14. 2. 1776 Reko odvzeli Kranjski in jo priključili ogrski kroni.

V Dobju v Poljanski dolini se je 15. 2. 1905 rodila Valentina Kobe. Leta 1938 je kot prva ženska postala docentka na Anatomskem inštitutu univerze v Ljubljani.