Njegov svet akrobatike

Besedilo: Masa Likosar
Kategorija: Razvedrilo / sobota, 28. april 2018 / 14:12  

Šestindvajsetletni Matevž Pogačar iz Radovljice je že sedem let član akrobatske skupine Dunking Devils, ki s svojimi privlačnimi nastopi navdušuje občinstvo. Nastopili so več kot devetstokrat v petintridesetih državah na petih kontinentih.

Matevževi akrobatski začetki segajo v drugi letnik Gimnazije Jesenice, kjer se je vključil v skupino Leteči medvedki. »Takoj sem začutil ugodje v adrenalinu, ker ko letiš po zraku, dejansko premaguješ gravitacijo, počutiš se vsemogočnega.« Prijatelj Vid Balek je pri Matevžu opazil talent, gibčnost in odsotnost strahu, zato ga je povabil na trening skupine Dunking Devils.

»Devilsi veljajo za najboljše akrobate v zabijanju na koš, ekipnem športu, v katerem so združeni elementi gimnastike na mali prožni ponjavi, podaje, vodenje žoge okrog telesa in drugi ekstremni triki. Inovativnost, atraktivnost, humor in element presenečenja delajo akrobatsko zabijanje več kot le šport, zato sem bil zelo vesel, da so me takoj sprejeli za svojega,« pojasni.

Matevž je v svet akrobatike stopal premišljeno. »Če elemente izvajaš v mejah svojih zmožnosti in napreduješ postopoma, je akrobatsko zabijanje relativno varen šport; nevaren je pravzaprav toliko, kolikor si ga narediš. Moja najhujša poškodba so bile strgane križne vezi, sicer so pa zvini običajni,« pravi.

Trenira šestkrat na teden. »Ključno je ogrevanje, da preprečimo poškodbe, nato se urimo v zabijanju, trikih akrobatike, v zadnjem času pa predvsem v novi disciplini ob trampolinskem zidu. Elemente delamo ob štiri metre visokem zidu.«

Dunking Devils imajo dva do tri nastope na mesec, ponavadi zunaj Evrope. »V Sloveniji nastopa predvsem naš podmladek. Nismo vezani le na košarkarske dogodke, vidite nas lahko na gala prireditvah, v cirkusu, na raznih tekmah, na osebnih praznovanjih,« razlaga Matevž. Leta 2015 so Dunking Devils tako pod okriljem Cheerleading zveze Slovenije organizirali prvo mednarodno tekmovanje akrobatskih skupin, kamor so bile povabljene francoske, bolgarske, madžarske in slovenske skupine. Naslednje leto je bilo organizirano tekmovanje v sklopu dogodka Ljubljana Open 2016, septembra 2016 pa je ekipa Face Team organizirala svetovno prvenstvo v akrobatskem zabijanju v Budimpešti, kjer so moči merili Slovenci, Madžari in Američani. V kategoriji srednješolcev je zmagala Akademija Dunking Devils, v članski kategoriji pa Dunking Devils – Pro Team. Matevž pove: »Enkrat na leto priredimo državno prvenstvo. Predvsem želimo vzdrževati in razvijati akrobatski šport. Imamo sicer težave z ocenjevanjem, ker gre za novejši, ''freestyle'' šport in je videnih toliko različnih slogov in stilov nastopanja. Sem pa prepričan, če bi ga malo bolj popularizirali, če bi se z njim ukvarjalo več ljudi, bi lahko akrobatsko zabijanje postalo olimpijska disciplina.«

Eden izmed največjih projektov skupine je spletna serija za zagon Facebookove platforme Watch. Fantje so kar dva meseca in pol snemali na desetih različnih lokacijah. Devet epizod je posnetih v Sloveniji, ena od lokacij je bila tudi Velika Planina. »Po treh letih garanja nam je dejansko uspelo: dobili smo investitorja, kot je Mark Zuckerberg. Na sončno stran Alp je prišla filmska ekipa iz Hollywooda. To je res uspeh, o katerem smo le sanjali.«

Lansko leto so Dunking Devils pridobili tudi dvorano, ki jim ponuja paleto možnosti treniranja. »Woop center je največji trampolinski park v Sloveniji. Dunking Devils smo želeli pokazati, da lahko športni napredek dosežemo tudi skozi zabavo. Park je namenjen tako otrokom, mladostnikom kot tudi odraslim, ki želijo ostati fit in poskusiti nov način vadbe.«

Matevž pa ni le ekstremni športnik, trenutno zaključuje magistrski študij strojništva, kar mu je v pomoč pri akrobatiki. »Sami konstruiramo trampoline, izrisali smo celoten trampolinski park, izračunavamo si tudi fizikalne možnosti,« pravi. V skupini vidi svojo prihodnost. »Akrobatika zame ni več hobi, to je profesionalen del mojega življenja. Pred akrobatiko sem treniral plezanje, a to očitno ni bilo dovolj noro zame, zato je bilo treba iti pet stopničk višje, poseči po samem vrhu adrenalina – tu uživam in tu bom ostal.«