Sodba v primeru jeseniške deklice je pravnomočna

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / ponedeljek, 30. april 2018 / 16:40  

Višje sodišče je v celoti potrdilo sodbo kranjskega okrožnega sodišča, ki je zaradi nasilne smrti dveletne jeseniške deklice na več kot dvajset let zapora obsodilo njeno mati Sando Alibabič in Mirzana Jakupija.

Ljubljana – Višje sodišče v Ljubljani je v zadevi jeseniška deklica zavrnilo pritožbi Sande Alibabić in Mirzana Jakupija ter v celoti potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je s tem postala pravnomočna. To so potrdili tudi na Okrožnem sodišču v Kranju, ki je sodbo višjega sodišča prejelo pred slabima dvema tednoma. Darja Roblek, odvetnica Alibabićeve, je že napovedala, da se bodo zdaj obrnili na vrhovno sodišče. »S pravnomočnostjo sodbe preneha obvezna obramba obdolžene. Obdolžena sedaj lahko zaprosi za zagovornika po pravilih brezplačne pravne pomoči. Kljub vsemu bom vložila zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče iz razlogov, kot smo jih že sedaj izpostavili: nesklepčnost obtožnice, ker niso opredeljene in konkretizirane vloge sostorilcev pri konkretnih dejanjih,« je razložila za Gorenjski glas.

Kranjsko okrožno sodišče je 28. septembra lani Sando Alibabić in Mirzana Jakupija spoznalo za kriva več kaznivih dejanj, ki so pripeljala do smrti dveletne deklice 4. julija 2016. Zaradi zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja, petih povzročitev lahke telesne poškodbe, treh kaznivih dejanj hude telesne poškodbe in povzročitve posebno hude telesne poškodbe, ki je imela za posledico smrt otroka, je Alibabićevi izreklo enotno kazen 23 let zapora, soobtoženemu Jakupiju pa 21 let zapora.

Obramba se je na sodbo pritožila na Višje sodišče v Ljubljani, ki je pritožbo obravnavalo 20. marca. Medtem ko je tožilstvo sodbo ocenilo za pravilno, zakonito, prepričljivo in natančno, ji je obramba oporekala iz več razlogov. Odvetnica Roblekova je pritožbeni senat med drugim opozorila, da sta psiholog in izvedenec psihiatrije pri obtoženi Alibabićevi ugotovila, da ne čuti empatije do svojih otrok, zato se ji postavlja vprašanje, kako naj bi mati brez empatije, na kar sama nima vpliva, sploh zaznala garantno dolžnost zaščititi svojega otroka. Po njenem gre v tem primeru za objektiven element, ki bi ga sodišče moralo upoštevati. Odvetnica je podvomila tudi o pravilnosti ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je šlo za sočasno ravnanje obtoženih, saj v vrsti dejanj nista mogla ravnati sočasno, ker je bil eden od njiju odsoten.

Jakupijev zagovornik Damjan Pavlin pa je navedel, da je sodba pomanjkljiva, kar je posledica nejasnih, nekonkretiziranih in nesklepčnih očitkov tožilstva. Problematiziral je predvsem nerazrešeno vprašanje, katera konkretna dejanja je obtoženi storil in katera je dopustil, s čimer je bila po njegovem kršena individualnost kazenske odgovornosti pa tudi ustavne pravice obtoženega. Kot je še poudaril, v sodbi tudi ni opredeljeno, katere garantne dolžnosti je Jakupi kršil in v kakšni vlogi, saj obtoženega ni možno šteti za dekličinega očima.