Zdaj še na ustavno sodišče

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sobota, 5. maj 2018 / 17:03  

Vinko Rant iz Dolenje vasi, ki se že dolga leta bori za vse premoženje po pokojni mami, v ustavni pritožbi dokazuje, da mu je bila zaradi sodne zmote kršena ustavna pravica do dedovanja.

Dolenja vas – Če bi kdo pomislil, da se po štirih desetletjih pravdanja tudi v Sloveniji vendarle morajo izčrpati vse pravne možnosti, je v zmoti. To sta pred kratkim spoznala tudi zakonca Vinko in Frančiška Rant iz Dolenje vasi, ki v bitki za premoženje po pokojni Vinkovi materi Ivani Rant že desetletja neumorno hodita od Poncija do Pilata po slovenskih sodiščih. Ker ta redno odločajo v nasprotju z njunimi pričakovanji, sta se pritožila še na evropsko sodišče za človekove pravice, ker da so jima bile zaradi sodne zmote kršene človekove pravice, med drugim tudi pravica do učinkovitega pravnega varstva. A iz Strasbourga je prispel nedvoumen odgovor: pritožba je nedopustna, saj sodišče za človekove pravice ugotavlja, da še niso bila izčrpana vsa domača pravna sredstva. Ker ne nameravata kloniti v svojem boju za pravico, čeprav je ta Frančiški že pošteno načel zdravje, sta zdaj pač posegla še po zadnji sodni instanci v državi in na ustavno sodišče vložila še ustavno pritožbo. Na njegovo odločitev še čakata.

Že večkrat smo poročali, da si Vinko Rant z ženo Frančiško prizadeva dokazati, da Okrajno sodišče v Škofji Loki za njegovo pokojno mamo Ivano, ki je umrla februarja 2005, do danes ni razpisalo zapuščinske obravnave oziroma Vinko kot zakonit dedič o njej doslej ni bil obveščen. Medtem ko zakonca trdita, da je imela Ivana ob smrti v lasti dve kmetiji v Dolenji vasi, pa naj bi po njunih besedah loško sodišče ugotovilo, da je umrla brez premoženja. Kot zatrjujeta tudi v ustavni pritožbi, naj bi bila Ivanka Rant, po njeni smrti pa sin Vinko žrtvi velikih napak, ki si jih je v preteklosti privoščilo škofjeloško okrajno sodišče, ker naj bi odločalo na podlagi ponarejenih dokumentov, to pa zdaj tako sodni kot organi pregona spretno prikrivajo. V boju za dediščino je Vinko Rant podal že več kazenskih ovadb zoper več oseb, ki pa so bile doslej še vse zavrnjene.

Sodišče: zapuščinsko obravnavo opravili

V ustavno pritožbo je tako Vinko Rant navedel, da se je tretja oseba na loškem sodišču predstavila za sina Ivane Rant in posledično z zvijačo podedovala njeno premoženje, in to v času, ko je bila mama še živa. Ker je nekdo ponaredil smrtovnico Ivane Rant, ko je bila še živa, Vinka pa z lažnim zdravniškim spričevalom razglasil za moteno osebo, je bila pritožniku kršena ustavna pravica do dedovanja, med drugim še piše v ustavni pritožbi. »Vztrajava, da škofjeloško sodišče opravi zapuščinski postopek za pokojno mamo Ivano Rant in ugotovi njene prave dediče, saj si njeno premoženje zdaj lastijo povsem drugi ljudje,« sta zakonca Rant ponovno povedala za Gorenjski glas.

Za pojasnilo smo zaprosili še Okrajno sodišče v Škofji Loki, kjer so odgovorili, da je bila zapuščinska obravnava po pokojni Ivani Rant opravljena 10. januarja 2006. Že naslednji dan je sodišče izdalo sklep, po katerem je vse njeno premoženje podedoval Vinko Rant. »Ta je potem trikrat podal v bistvenem zelo podoben predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, in sicer v letih 2013, 2014 in 2015. Zahteval je izdajo dodatnega sklepa o dedovanju glede premoženja, čigar zemljiškoknjižna lastnica ni zapustnica Ivana Rant. O vseh predlogih je bilo že pravnomočno določeno, in sicer je sodišče vse predloge zavrnilo kot neutemeljene,« so pojasnili.

V Gorenjskem glasu smo že večkrat poročali, da je jedro zapletenega problema v dedinski in ženitni pogodbi, ki jo je Ivana leta 1935 pred poroko podpisala z vdovcem Janezom Rantom. Po njej bi v primeru smrti enega od zakoncev vse premoženje (dve kmetiji) prešlo na preživelega. In ker je Janez umrl prej, je Ivana pričakovala, da bo edina dedinja, kar pa se ni zgodilo, saj je Janez Rant že pred svojo smrtjo kmetijo prve žene prepisal na enega od otrok iz prvega zakona. Vse od leta 1978 naprej si je tako Ivana, kasneje pa v njenem imenu sin Vinko z ženo Frančiško, prizadevala na sodišču dokazati, da ji pripadata obe kmetiji. Ena kmetija je v tem času po Vinkovem mnenju nezakonito pristala v rokah nepravih dedičev.