Carniola v bitki za slovenščino

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 6. maj 2018 / 14:12  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (145)

V Ljubljani je 1. maja 1838 izšla prva številka revije Carniola, katere naziv je nastal iz imena nekdanje slovanske  kneževine v zgornjem Posavju. Dovoljenje za izhajanje je dal 6. marca 1838 ilirski guverner baron Schmidburg. Šlo je za v nemščini pisano domoljubno revijo dveh izdajateljev, novinarja in literata Leopolda Kordeša, ki se je rodil 6. novembra 1808 v Kamni Gorici in Dunajčana Franza Hermanna von Hermannsthala, prijatelja Franceta Prešerna. Carniola je bila revija in zabavni list za umetnost, književnost, gledališče in družabno življenje.

Policijski in cenzurni organi so na novi časopis gledali z velikim nezaupanjem, vendar je Carniola šest let izhajala vsak ponedeljek in petek. Uredništvo revije je redno, vsakih šest mesecev, bralcem napovedalo izhajanje revije v slovenščini. Za izhajanje so morali vedno prositi za vsako številko, temu pa so dodajali vedno prošnjo za pisanje v slovenščini. Dovoljenja za slovenščino z Dunaja niso nikoli dobili. Da je bila revija resnično domovinska, potrjujejo naslovi nekaterih rubrik, na primer Domovinska zgodovina in sestavki o domovini, Galerija slavnih Kranjcev ali Ilirska nacionalnost v sedanji preobrazbi. Tako je Carniola, čeprav v nemščini, negovala zavest Slovencev v času, ki je bil kljub močni cenzuri že zaznamovan z narodnostnim prebujenjem. Revija je objavljala literarne, zgodovinske, narodopisne in zemljepisne članke, uganke, anekdote ter zapise o književnosti in gledališču. Osrednjo pozornost je list namenjal slovenski preteklosti, ki je v času romantike postajala vedno bolj priljubljena in raziskovana. Predstavljali so jo v okviru avstrijske zgodovine kot slaven in spominjanja vreden del narodove identitete.

V tem času so se Slovenci začeli potegovati za svoje narodnostne pravice. Oba urednika sta se lotila tudi objav slovenskih ljudskih pesmi v nemškem prevodu. Velika zasluga Carniole je, da je v času, ko ni bilo slovenskih publikacij, objavljala pesmi Franceta Prešerna v nemškem prevodu. Zadnje leto izhajanja se je Kordeš lotil izdajanja upodobitve kranjskih noš, ki so doživele velik odmev tudi zato, ker je bil revialni ponatis slik v takratnem času nekaj novega. Ob koncu leta 1844 je Carniola predvsem zaradi finančnih težav ugasnila. Bila je lojalna do Avstrije, ampak tudi slovensko patriotična. Odlikovala se je z izbrušenim občutkom za slovensko narodnostno prebujenje. Ob obujanju spominov na slovenske prednike na Gorenjskem ima tako svoje mesto tudi Leopold Kordeš iz Kamne Gorice. Ko so leta 1843 začele izhajati Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice, je zares napočila doba časnikarstva v slovenskem jeziku.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

V Škofji Loki se je 30. 4. 1725 rodil kipar Urban Gaber. Pripisujejo mu kipe na stranskih oltarjih v uršulinski cerkvi v Ljubljani in kipe na oltarjih v Grobljah blizu Rodice.

V Kamni Gorici se je 30. 4. 1885 rodil publicist in lovski pisatelj Vladimir Kapus pl. Pichelstein. Med drugo svetovno vojno je bil pogrešan, ko so ga oktobra 1943 nad Kamno Gorico odpeljali sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja.

V Škofji Loki se je 1. 5. 1624 rodil zadnji moški poročeni potomec veje Rasp Janez Jurij.

V Kranju se je 1. 5. 1898 rodil slovenski politični delavec in publicist Ivo Štempihar. Leta 1919 je sodeloval v bojih za slovensko severno mejo.

Kot pravni svetovalec je zastopal delavce, ki jih je preganjala oblast.