Vse večja nasprotja med javnim in zasebnim

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 7. maj 2018 / 18:26  

»V mestnih gozdovih so vse večja nasprotja med zasebnim in javnim interesom,« ugotavlja gozdar Martin Umek in pri tem za zgled dobrega gospodarjenja z mestnimi gozdovi daje Mestno občino Celje.

Kranj – Martin Umek, vodja kranjske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije, se je že pred leti udeležil predstavitve Gospodarjenje z mestnimi gozdovi v Celju in bil nad njihovim gospodarjenjem navdušen. Ob letošnjem mednarodnem dnevu gozdov, ki je potekal pod geslom Gozdovi za trajnostna mesta, se mu je porodila zamisel, da bi v Celje popeljal predstavnike večjih mest s kranjskega gozdnogospodarskega območja, da bi si lahko »v živo« ogledali rezultate več kot dvajsetletnega načrtnega dela. Povabilu gozdarjev so se odzvali predstavniki kranjske in škofjeloške občine.

Povečujejo delež javnih gozdov

Robert Hostnik iz celjske območne enote zavoda za gozdove je dejal, na območju Celja gozdovi pokrivajo četrtino urbanega območja. Tradicija urejanje gozdov v bližini mesta je dolga že več kot stoletje, že v obdobju 1885–1892 je takratna mestna občina odkupila prve gozdove nad mestnim parkom in v njih uredila sprehajalne poti, opremljene s klopmi in paviljoni. Mestni park in okoliški gozdovi so bili dobro vzdrževani do šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko sta boljša mobilnost prebivalcev in močno industrijsko onesnaženje zmanjšala zanimanje za območje mestnih gozdov in tudi opustitev rednega gospodarjenja. Ponovno prepoznavanje vloge gozdov kot dragocenega naravnega okolja v neposredni bližini mesta se je začelo v devetdesetih letih, ko je občina v denacionalizacijskem postopku tudi dobila nazaj po drugi svetovni vojni odvzete gozdove. Mestni svet je 1996. leta sprejel strategijo razvoja urbanih gozdov Celja, ki je določila pet osnovnih usmeritev: zavarovanje gozdov s pravnim aktom, povečevanje javnih gozdnih površin z odkupovanjem zasebnih gozdov, razvoj rekreacijskih in izobraževalnih potencialov, ozaveščanje prebivalcev o pomenu urbanih gozdov in zagotovitev stalnega vira financiranja za upravljanje in razvoj. Občina je potlej z odlokom razglasila mestne gozdove za gozdove s posebnim namenom, odkupila na zavarovanem območju od 38 lastnikov skupno 64 hektarjev gozdov in s tem več kot podvojila delež javnih gozdov na tem območju, na območju mestnega gozda Anski vrh zgradila 15 kilometrov sprehajalnih in večnamenskih poti, uredila mrežo novih gozdnih poti na območju Miklavškega hriba, v okviru evropskega projekta opremila mestni gozd z novimi objekti za rekreacijo, doživljanje in izobraževanja (glavna pridobitev je Drevesna hiša) in po večletnih pogajanjih odkupila večji del gozdov na zahodnem pobočju Grajskega hriba pod Starim gradom. Mestni gozd na južnem obrobju Celja je zdaj s 114 hektarji gozdov v javni lasti in s 15 kilometri opremljenih sprehajalnih in večnamenskih poti največja urejena javna zelena površina v Celju.

Vse več konfliktov

»Podobno kot v Celju bi z mestnimi gozdovi lahko gospodarili tudi v Kranju,« je prepričan Martin Umek in dodaja, da bi morali začeti čim prej, tudi zato, ker se v primestnih gozdovih povečuje obisk in ker vse bolj naraščajo nasprotja med javnim in zasebnim interesom. Način življenja se je močno spremenil, meščani se želijo rekreirati čim bližje mestu, tudi v mestnih gozdovih. Pri tem prihaja tudi do konfliktov, saj nekateri obiskovalci gozdov parkirajo na zasebnih zemljiščih oziroma se obnašajo, kot da je vse njihovo,« pravi Martin Umek, ki dobro pozna obe plati, tako težave zasebnih lastnikov gozdov kot interes javnosti, in si ob tem želi več medsebojnega razumevanja – obiskovalcev gozdov, ki spoštujejo zasebno lastnino, in zasebnih lastnikov, ki razumejo obiskovalce, zakaj se sprehajajo in zakaj kolesarijo.

Večina primestnih gozdov še v zasebni lasti

Občina Kranj že ima odlok o primestnih gozdovih, kot ena prvih občin v Sloveniji ga je sprejela leta 1966. leta in z njim izkazala javni interes v primestnih gozdovih. Zdaj bi ga, pravi Umek, morala prilagoditi sedanjim razmeram. Za ureditev infrastrukture je občina tudi že odkupila nekaj gozdnih površin v bližini mesta, v okviru prizadevanj za pridobitev znaka Slovenija zelena destinacija je aktivirala »zeleno ekipo« ... »Kranj ima primestne gozdove dobro ohranjene, a večina jih je v zasebni lasti. Občina je lastnica 375 hektarjev gozdov na 4300 lokacijah, precej jih je tudi v okolici mesta. Zemljišča, ki za občino niso zanimiva, bi morala prodati in z denarjem od prodanih gozdov kupovati gozdove v bližini mesta – za začetek predvsem na območju Šmarjetne gore, v bližini Planine in na obrobju starega mestnega jedra, urejati parkirišča ob vstopu v gozdove, poti po gozdovih in drugo javno infrastrukturo, plačevati rento lastnikom zasebnih gozdov v bližini mesta ...« predlaga Umek in dodaja, da bi morali za gospodarjenje z mestnimi gozdovi zagotoviti stalni finančni vir in določiti tudi upravljavca mestnih gozdov – nekoga, ki bi to delal z dušo in srcem.