V ambulanti pri »dohtarju« Fajdigi

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: GG Plus / torek, 15. maj 2018 / 09:35  

Ena osrednjih letošnjih razstav Gorenjskega muzeja z naslovom Zdravnik dr. Božidar Fajdiga in njegova ambulanta nas popelje več desetletij nazaj v čas, ko se je legendarni zdravnik zapisal v spomin številnih Kranjčanov, ki so k njemu prihajali po pomoč in nasvete.

Ste že slišali, da je dr. Božidar Fajdiga v Kranju spet odprl svojo ambulanto? Pravzaprav je ni odprl legendarni kranjski zdravnik in tudi ne v domači Rakovčevi hiši na Glavnem trgu. Zanj oziroma v njegov spomin – lani je namreč minilo petdeset let od njegove smrti – so jo odprli v Gorenjskem muzeju, nekaj hiš višje čez trg v Galeriji Mestne hiše. Ne dvomim, da so ob muzejski razstavi, ki jo je pripravila zgodovinarska Monika Rogelj, mnogim starejšim Kranjčanom misli odtavale daleč nazaj v leta po drugi svetovni vojni ali še dlje. Najbrž jim ni bilo težko znova v spomin priklicati zdravnika Fajdige, njegovega lika, poklicnega pristopa in obnoviti vseh takih in drugačnih anekdot o njem in njegovem delu, ki še danes krožijo med ljudmi.

»Bil je zlat človek. Tak kot oreh, trda lupina in čudovit sadež. Imel je srce za vsakogar, čeprav tega ni znal ali ni hotel pokazati,« lahko med iskrivimi spomini starih Kranjčanov nanj preberemo na eni od galerijskih sten, kot takega pa ga tudi tisti, ki ga nismo doživeli, lahko celo prepoznamo v povečani fotografiji poleg, ko v nas zre visokorasla nekoliko robata pojava z značilno zdravniško torbo pod roko.

Dr. Božidar Fajdiga (1887–1966) je bil pred drugo svetovno vojno in po njej dobra štiri desetletja splošni zdravnik v Kranju. Bil je zelo cenjen zdravnik, ki je imel veliko znanja in bogate izkušnje z različnih področij medicine. Po njegovi recepturi so lekarnarji izdelovali nekatera zdravila – in izdelujejo jih še danes.

Od prve vojne do socializma

Rodil se je v Novem mestu, kjer je tudi preživel svoje otroštvo. Njegov oče Ignacij Fajdiga je bil do leta 1924 ravnatelj kranjske gimnazije, zato se je leta 1907 družina tudi priselila v Kranj. Po končani gimnaziji v Ljubljani je medicino študiral v Innsbrucku in na Dunaju, kjer je po študiju v eni od bolnišnic izkušnje nabiral kot sekundarij in asistent, delal pa je na različnih področjih od kirurgije, dermatologije do ginekologije. Predstojniki oddelkov so mu napisali odlična priporočila. Vihra prve svetovne vojne ga je odpeljal na fronto v Galicijo in za Karpate, kjer je padel v rusko ujetništvo in se tam kot zdravnik kasneje pridružil 1. srbski dobrovoljski diviziji. Iz te je izstopil leta 1917, deloval v Sibiriji in se domov vrnil šele leta 1920. Za kratek čas se je pridružil tudi borcem za severno mejo na Koroškem.

Najprej je službo splošnega zdravnika opravljal v Škofji Loki in Poljanski dolini. Od leta 1924 pa vse do druge svetovne vojne je opravljal funkcijo okrajnega zdravnika Okrajnega glavarstva Kranj. Poleg te uradniške funkcije je imel tudi svojo zasebno ambulanto in je bil v prvi vrsti zdravnik praktik. Že od začetka druge svetovne vojne je sodeloval s partizani, bil leta 1942 izdan, odpeljan v Begunje in nato v Berlin, kjer je do konca vojne zdravil nemške vojake. Po vojni je opravljal javne zdravstvene funkcije, ko je sredi petdesetih let oblast prepovedala zasebno zdravstveno prakso, pa se je upokojil. Vendar pa so ljudje, ker so ga poznali kot odličnega zdravnika in mu zaupali, še vedno prihajali k njemu. Tako je v dogovoru z vodstvom zdravstvenega doma in takratnim zavarovalnim zavodom še naprej lahko pisal recepte, tudi v breme socialnega zavarovanja.

O Fajdigi ne manjka anekdot

Osnova za tokratno postavitev Fajdigove ambulante, ki je v zadnjih letih kar čakala na realizacijo, so vsekakor predmeti, fotografije in dokumenti iz zdravnikove zapuščine, ki jih hrani Gorenjski muzej. Avtorica razstave zgodovinarka Monika Rogelj je zdravnika hkrati predstavila kot zanimivo in prepoznavno osebnost iz kranjske zgodovine, na njegovo delovanje pa je pogledala tudi skozi prizmo razmer v takratnem zdravstvu, tako v času med obema vojnama kot v socializmu po letu 1945. »V zadnjih letih, ko sem se pogovarjala z nekaterimi Kranjčani, sem večkrat slišala misel, da bi bilo dobro ponovno obuditi spomin na zdravnika, ki je imel svojo ambulanto v mestu več kot štiri desetletja. To me je spodbudilo k odločitvi, da sem se posvetila preučevanju zbirke predmetov in pripravi razstave, z njo pa uresničujem tudi željo svoje predhodnice kustosinje Nade Holynski, ki je pred četrt stoletja podarjeno zbirko predmetov prevzela in jo dokumentirala,« o motivih za postavitev razstave pojasni Rogljeva, ki je na Fajdigo prvič naletela prav pri urejanju fotografij in dokumentiranju predmetov iz njegove ambulante. Ob tem ji je v roke prišla tudi knjižica z zbranimi spomini na zdravnika, ki so jo pod mentorstvom Katarine Kalan leta 1997 pripravili učenci z OŠ Staneta Žagarja. Nekaj najbolj zanimivih anekdot je umeščenih tudi na razstavo.

Zbirka predmetov iz ambulante dr. Božidarja Fajdige šteje več kot 350 kosov, vse od opreme ambulante, različnih zdravniških instrumentov in pripomočkov, zelo veliko je različnih zdravil in veliko dokumentarnega gradiva. Velik del predmetov je predstavljen na razstavi. Doktor Fajdiga je deloval v več državah in družbenih sistemih in od njegovih začetkov do let, ko je bil že upokojen, a vseeno deloval, so se v medicini, pri skrbi za zdravje in na področju javnega zdravstva uveljavljale številne novosti. Vse to Monika Rogelj spretno umesti v samo razstavo. »Kot splošni zdravnik se je srečeval z raznovrstnimi zdravstvenimi težavami, ki so bile posledice drugačnega načina življenja in spremenjenih socialnih razmer. Zato sem del razstave posvetila tudi predstavitvi zdravstvenih razmer na širšem kranjskem območju in ureditvi javnega zdravstva.«

Hitro je postavil diagnozo

Razstavo dopolnjuje obsežen katalog, v katerem ob zdravnikovi zgodbi in njegovi umestitvi v takratni prostor in čas – zapisi so podprti z bogatim slikovnim in dokumentarnim materialom – najdemo tudi popis predmetov iz ambulante dr. Božidarja Fajdige, od pregledovalne mize in vitrine za zdravila, do njegovih zdravniških torb, različnih orodij, ki so se nekoč uporabljala v zdravstvu, in zdravil, ki jih je doktor nabavljal doma in v tujini, med drugim ameriških kondomov iz leta 1942.

»Veliko je moč povedati o doktorju Fajdigi. V njegovi dokumentaciji sem našla vse od napisanih receptov do praznih blokcev zanje, tako iz Kraljevine SHS in iz druge svetovne vojne, ko je moral uporabljati svoje krstno ime Teodor, kot tudi tistih iz povojnega časa. Menjal je države in sisteme in se ni oziral nanje, pomemben mu je bil le zdravniški poklic. Bil je odličen diagnostik, zato so ljudje radi hodili k njemu, najbrž pa tudi zaradi njegovega socialnega čuta, saj je marsikdaj delal zastonj,« je dejala Rogljeva; da bi bilo njegov način dela težko primerjati z današnjimi zdravniki. Danes smo najbrž preveč občutljivi za tako direktne diagnoze, kot jih je dajal Fajdiga. Hkrati so bili to časi, ko je zdravnik užival velik ugled in spoštovanje med ljudmi. V Kranju je bilo pred drugo vojno le nekaj zdravnikov za skoraj deset tisoč ljudi.

Ob rob in v podpis k aktualnosti razstave lahko zapišemo, da je spomin na doktorja Fajdigo v Kranju še vedno živ, saj so pred dobrim letom med več predlaganimi imeni za novoustanovljeno pro bono ambulanto Kranjčani zanjo izbrali ime Fajdigova ambulanta. V Galeriji Mestne hiše bo muzejska Fajdigova ambulanta odprta še vse tja v junij.