Pri posojilu šlo za širši interes

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / torek, 15. maj 2018 / 09:33  

Da je bil Merfin zastavitelj pri šestmilijonskem posojilu Gorenjske banke kranjski GBD Skupini, kaže tudi na njegov interes za ta posel, a obveznost vračila je ostala na GBD Skupini, je na sojenju zaradi zlorabe položaja pri domnevnem obvodnem financiranju Merfina ugotovila sodna izvedenka.

Ljubljana – Na sojenju nekdanjemu predsedniku uprave Gorenjske banke (GB) Gorazdu Trčku, nekdanjemu članu uprave GB Tilnu Zugwitzu, predsedniku uprave idrijske družbe H&R (lastnice Hidrie) Edvardu Svetliku in Anici Klemenčič iz GBD Skupine, ki zaradi domnevnega obvodnega financiranja Merfina poteka na ljubljanskem okrožnem sodišču, so minuli teden nadaljevali z zaslišanjem prič. Pred sodnika Gorazda Fabjančiča so tokrat stopili tudi sodna izvedenka na področju bančništva Jožica Capuder, nekdanji nadzornik v Gorenjski banki Drago Štefe in Boris Eržen iz GBD Skupine.

Specializirano državno tožilstvo obtoženim očita zlorabo položaja oziroma pomoč pri kaznivem dejanju pri domnevnem obvodnem financiranju družbe Merfin, družbe prevzemnice nakelskega Merkurja. Gre za posojili, ki ju je Gorenjska banka v letih 2008 in 2009 odobrila H&R (10 milijonov evrov) in GBD Skupini (6 milijonov evrov), prejemnici pa sta nato ta denar takoj posredovali Merfinu. S tem naj bi banka po prepričanju tožilstva zaobšla zakonske omejitve izpostavljenosti do Merkurja in z njim povezanih družb.

Nekdanjemu prvemu možu Gorenjske banke Gorazdu Trčku se v tej zadevi očita tudi kaznivo dejanje krive ovadbe, ker naj bi kot predsednik uprave banke podpisal lažno kazensko ovadbo zoper več fizičnih in pravnih oseb, družbenikov GBD oz. kasnejše G Skupine, ki jim je očital oškodovanje upnikov, poslovno goljufijo in zlorabo položaja zaradi izplačila 7,3 milijona evrov dividend v letu 2011, s čimer naj bi preprečili vračilo 6-milijonskega posojila. Ob tem je zanimivo, da je tožilstvo kljub sporni kazenski ovadbi prevzelo pregon, zadeva je v fazi sodne preiskave. Med preiskovanimi oziroma ovadenimi je tudi tokrat vabljena priča Boris Eržen, ki se je zato odrekel pričanju, kar je sodnik Fabjančič tudi sprejel.

Posojilo odobreno v skladu z bančno prakso

Sodna izvedenka Jožica Capuder je v izvedenskem mnenju, ki so ga pred njenim zaslišanjem tudi prebrali, ugotovila, da so v Gorenjski banki kratkoročno posojilo GBD Skupini v znesku šest milijonov evrov odobrili v skladu z bančno prakso in zakonodajo, pri odobravanju posojila so razpolagali s pravimi in verodostojnimi podatki, po katerih je GBD Skupina tedaj še vedno dobro poslovala. Ker je bilo posojilo dano za tekoče poslovanje in ni bilo strogo namensko, banki tudi ni bilo treba preverjati, kako ga je posojilojemalec porabil, je dodala. Zavarovanje posojila ni bilo povsem zadostno, zastavljene pa so bile delnice Merkurja, pri čemer je kot zastavitelj nastopil Merfin. »To pa kaže na to, da je šlo pri kreditiranju za širši interes oziroma za interes Merfina. Vendar pa so celotne obveznosti odplačila še vedno odpadle na GBD Skupino,« je izvedenka zapisala v pisnem mnenju. Ročnost posojila je bila mesec dni, vendar pa se je nato posojilo še devetkrat podaljšalo, vsakič za en mesec, razen zadnjega podaljšanja za šest mesecev, je še ugotovila izvedenka. Med podaljševanjem roka za vrnitev posojila je banka zahtevala tudi povečanje zavarovanja, kar se je tudi zgodilo.

Obtožena Ani Klemenčič je izvedenko vprašala, ali bi bilo njeno mnenje kaj drugačno, če bi vedela, da je imela GBD Skupina v času najemanja spornega kredita za 76 milijonov evrov zabilančnih obveznosti. Capudrova je ugotovila, da so za ta podatek lahko vedeli v GBD Skupini, medtem ko ga v banki v času odobravanja kredita zagotovo še niso poznali. Klemenčičeva namreč trdi, da so v banki ves čas vedeli, da je bilo šestmilijonsko posojilo v resnici namenjeno Merfinu, preko katerega je Bine Kordež s somišljeniki izpeljal menedžerski prevzem nakelskega Merkurja.

Nekdanji član nadzornega sveta Gorenjske banke Drago Štefe pa je povedal, da o posojilu GBD Skupini ni vedel ničesar, dokler mu skupni znanec ni povedal, da ima Klemenčičeva oz. GBD neke posle, ki jih ne more izpolniti do Gorenjske banke. Tedaj je obiskal tudi Klemenčičevo, ki ga je prvič seznanila z omenjenim kreditom, delovala pa je precej prizadeto. »Mislim, da sem kasneje izvedel, da je ona mnenja, da sploh ne gre za kredit GBD Skupine, ampak Merfina,« je povedal Štefe, ki je po razgovoru s Klemenčičevo kot »velik altruist« Trčka pozval, naj problem rešijo, ta pa mu je odgovoril, da ga že rešujejo. Priča je še potrdila, da se je nadzorni svet kasneje podrobneje seznanil z okoliščinami spornega kredita in je podprl Trčkovo upravo v prizadevanjih, da ravna v skladu s pogodbo in stori vse, da bo posojilo vrnjeno. Ob tem je prepričan, da sta Trček in Klemenčičeva posojilno pogodbo podpisala v dobri veri.