Drugi tir, drugič

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / sreda, 16. maj 2018 / 11:38  

Za nami je ponovljeni referendum o zakonu, po katerem naj bi gradili drugi tir na železniški progi Divača–Koper. Rezultat se sicer razlikuje od prvega, ki je bil v septembru, saj je tokrat za zakon glasovalo 49,9 odstotka, 51,1 odstotka pa proti njemu. Toda rezultat ne šteje, kajti pičlih 15 odstotkov udeležbe je bilo premalo, da bi ovrgli zakon, saj bi se morala za veljavnost takšnega rezultata referenduma udeležiti petina vseh volivcev. Zakon naj bi torej obveljal in referendumsko zmago naj bi slavila Cerarjeva vlada. Toda predsednik vlade, ki je pred meseci odstopil prav zato, ker je ustavno sodišče razveljavilo odločitev septembrskega referenduma in je ob tokratnem referendumu nastopal kot predsednik stranke SMC, se ne počuti zmagovalca. Zaradi zapletov namreč izgubljamo vsi, gradnja drugega tira, potrebnega za izboljšanje železniške povezave, za razvoj Luke Koper in za dobro države sploh. Da je drugi tir potreben, so prepričani vsi vpleteni, pred junijskimi parlamentarnimi volitvami gradnjo podpirajo tudi vse stranke, toda predlagatelji referenduma (državljan Vili Kovačič in pobuda Davkoplačevalci se ne damo) so menili, da ga je moč zgraditi veliko ceneje in z drugačno finančno konstrukcijo, kot je to predlagal zakon. In državljan K je ob drugem padcu referenduma znova napovedal, da bo rezultat izpodbijal in ne bo dopustil, da bi obveljal po njegovem škodljiv zakon. Kar mu je uspelo prvič, mu bo zagotovo tudi drugič, je dejal že v času referendumske kampanje.

Podporniki zakona so zadovoljni, saj se bo izvedba projekta zdaj lahko začela. Nasprotniki pa trdijo, da kampanja ni bila pravična, problematizirajo pa tudi datum izvedbe referenduma, češ da bi ob hkratni izvedbi z državnozborskimi volitvami dosegli višjo udeležbo. Pritožbe lahko zadeve spet zavlečejo za več mesecev in tako se utegne zgoditi, da bo projekt počakal naslednjo vlado. Kako se bo ta odločila nadaljevati zgodbo o drugem tiru, pa je odvisno od tega, kdo jo bo sestavil.

Ko po referendumu spremljamo odzive na različnih forumih, se jih cela vrsta dotika stroškov, ki jih ima država zaradi referendumov. Tokratni nas je menda stal 3,5 milijona evrov. Poleg tega mnogi menijo, da oblast odločitev, kakršna je tudi zadnja referendumska, ne bi smela prelagati na pleča državljanov. Slednjič smo jih izvolili, da odgovorno in strokovno odločajo o stvareh, na katere se državljani ne razumemo in se zanje tudi ne čutimo poklicane. In poznam kar nekaj takih, ki so sicer aktivni državljani in redni volivci, udeležbi na referendumih pa se ravno zaradi omenjenega odrekajo.