Simon Velički, generalni direktor policije / Foto: Tina Dokl

Želimo policiste, ki radi pomagajo

Simon Velički je večino kariere v policiji zgradil na Gorenjskem. Po slabih osmih letih vodenja Policijske uprave Kranj je konec leta 2016 postal namestnik generalnega direktorja policije, januarja letos pa je po upokojitvi Marjana Fanka začasno prevzel vodenje slovenske policije. Danes mineva mesec dni, odkar ga je vlada v odhodu imenovala na položaj generalnega direktorja policije za naslednje petletno obdobje.

»Nikakor nisem za to, da bi bili policisti ves čas opremljeni s kamerami, saj bi bilo s tem konec koncepta slovenskega policista, ki je povezan z državljani, ki skupaj z ljudmi rešuje zagate v lokalnem okolju. Usmeril bi se raje na uporabo kamer v situacijah, ko načrtujemo in vemo, da bo prišlo do uporabe prisilnih sredstev, ko je treba ocenjevati, ali je bil ukrep ustrezen ...«

G. Velički, pred mesecem dni vas je vlada v odhodu imenovala za generalnega direktorja policije, iz zdajšnje opozicije pa so takoj prišle napovedi, da bo­ste z novo oblastjo zamenjani. Kakšen je vaš komentar?

»Ob odločitvi, da se prijavim na razpis, sem sprejel odgovornost, da vse svoje znanje in energijo namenim izvajanju razvojnih nalog in hitri odzivnosti na zahtevne varnostne naloge, ki so pred nami. S tem, kar sprašujete, se preprosto ne ukvarjam.«

V zadnjih mesecih je zelo naraslo število ilegalnih migracij. Kako obvladujete situacijo na meji?

»Povečanje ilegalnih prehodov državne meje je res v velikem porastu, kar od nas zahteva usmerjanje, tako kadrovsko kot tehnično, na območja, kjer je ta porast večji. Pri tem nam pomagajo tudi pripadniki Slovenske vojske, tako da se je ob našem vodenju in z njihovo pomočjo povečalo število patrulj in izvajanje policijskih nalog.«

Stavka v policiji trenutno miruje, a z novo vlado bo najbrž spet oživela. To ob morebitnem nadaljnjem poslabšanju migrantske problematike najbrž ni ravno dobrodošlo?

»Izkušnja iz velikega migrantskega vala, ki ga zdaj sicer ni, saj gre za manjše skupine, ki pa nas vseeno kar obremenjujejo, so pokazale, da v policiji zelo dobro razumemo svoje naloge. Iz zakona o nalogah in pooblastilih policije izhajajo dolžnosti policistov, med drugim tudi varovanje državne meje, kot tudi naloge, ki jih morajo opravljati tudi, ko stavkajo. V tem segmentu se nam ni treba bati, da policisti ne bi izvajali potrebnih ukrepov. Je pa stavka obdobje, ki ni prijetno ne za vodje enot v policiji ne za policiste same. A po drugi strani tudi razumem prizadevanje sindikatov za ustrezen status policistov. Borijo se za to, da bi bil pri preureditvi plačnega sistema v državni upravi prepoznan poklic policista kot nekaj posebnega. Če drugega ne, vemo, da nas je vedno premalo in morajo policisti velikokrat nadurno opravljati naloge policije, pa tudi v prostem času imajo dolžnost, da izvedejo policijski postopek. Kar nekaj je okoliščin, ki ta poklic ne izenačuje z drugimi, zato si zasluži tudi drugačen finančen status.«

Z mejo je povezano tudi uveljavljanje arbitražne odločbe. Javnosti so predvsem znani incidenti v Piranskem zalivu, kako pa je na kopenski meji?

»Na kopenski meji kakšnih resnih incidentov ni, več ali manj se čaka na implementacijo odločbe. Na morju pa se praktično dnevno soočamo s kršitvami. Mi izvajamo postopke, upoštevamo pravni red. Slovenska policija bo še naprej delovala zakonito in v mejah zmožnosti. Kot vidite, smo tako mi kot kolegi na Hrvaškem zadržani pri uporabi kakršnekoli sile, in prepričan sem, da bomo tudi naprej delovali tako.«

Lansko leto so policisti po vaših besedah najbolj občutili po izboljšanju delovnih razmer, a hkrati v zadnjem letnem poročilu opozarjate na kadrovsko podhranjenost. Kako nameravate reševati ta problem?

»To je pereč problem ne samo policije, ampak tudi drugih varnostnih podsistemov v Sloveniji. Predvsem zaradi konjunkture v državi ti poklici niso več tako zanimivi za mlade. Pred kratkim smo ustanovili posebno delovno skupino, ki se bo ukvarjala s tem, kako na pravi, pošten, inovativen način nagovoriti predvsem mlade, jim predstaviti naš poklic. Želimo si, da se nam predvsem tisti, ki si želijo pomagati ljudem, pridružijo. Zanimanje za poklic policista sicer še vedno obstaja, a je manjše kot pred leti. Še vedno pa imamo dokaj visok standard postopka preveritve ustreznosti kandidatov, saj smo odločeni, da morajo kandidati imeti določeno telesno sposobnost, psihofizično stabilnost, varnostno preverljivost ter ustrezno predhodno izobrazbo. Naš cilj namreč je, da imamo ustrezno izobražene policiste s pravimi vrednotami.«

Kaj pravite na predlog, da bi vojake pri 45 letih prezapo­slili v policijo?

»Že zdaj je omogočeno, da se vojaki zaposlujejo v policiji in nekateri so se tudi že. Verjetno je mogoče na sistemski ravni omogočiti ta prehod še večjemu številu vojakov, vendar pa pri nas obstajajo določeni programi usposabljanja, ki jih mora opraviti vsak, da izvaja policijska pooblastila. Verjetno se spomnite velike preobrazbe sistema pred leti, ko je bila v zraku možnost prezaposlitve tudi do 500 carinikov. Po procesu ugotavljanja na individualni ravni, koliko je zanje sploh zanimiv policijski poklic, tudi v luči dodatnega usposabljanja oziroma došolanja, je bil po podatkih naše kadrovske službe končni izplen samo 28 carinikov, ki so se dejansko zaposlili v policiji. V vsakem primeru ne zavračam možnosti zaposlovanja vojakov, imamo kar nekaj delovnih procesov, kjer jih je mogoče kvalitetno vključiti, a tukaj bo potrebno še kar nekaj truda.«

Policija je dobila tudi nov vodni top, v nabavi so še električni paralizatorji, oboje je v javnosti sprejeto z nelagodjem. Kako odgovarjate nasprotnikom nakupa obeh prisilnih sredstev?

»Če bi me o tem spraševali pred leti, bi dejal, da Slovenija vodnega topa ne potrebuje. A imeli smo zelo resno izkušnjo nemirov v Sloveniji, in ko gledamo izhodišča delovanja in uporabe vodnega topa, lahko ugotovimo, da njegova uporaba na eni strani nadomesti tudi do sto pripadnikov posebne enote policije in da je na drugi strani manj poškodovanih kot tudi da se ljudje hitro umirijo. To so razlogi, zakaj je vendarle prav, da ima Slovenija vodni top. Tudi izkušnje tujih policij so nas pripeljale do ocene, da gre za zelo primerno prisilno sredstvo, ki pa se seveda uporablja samo izjemoma.«

Kaj pa paralizatorji?

»Za paralizatorje smo poleg določil v zakonu pripravili tudi podzakonske predpise, po katerih bodo lahko ta prisilna sredstva uporabljali samo posebej izurjeni policisti, praviloma v intervencijskih skupinah in v kombinaciji z uporabo kamer, da bodo vsi ti postopki posneti. Po izkušnjah tujih policij, kar pa je tudi naš namen, z uporabo paralizatorjev preprečimo najhujše posledice. Ta prisilna sredstva se uporabljajo ob najhujših kršitvah, kjer bi lahko ob določenih pogojih policist uporabil tudi strelno orožje. Res obstaja minimalno tveganje za poškodbo zaradi električnega šoka, a če pogledamo vse okoliščine, vidimo, da je paralizator bolj humano sredstvo od pištole, da zaščiti policista in tudi tretjo osebo, ki ji grozi napad s strani oborožene osebe.«

Kakšno je sicer vaše mnenje glede uporabe kamer v policijskih postopkih?

»Tu bi bil zelo zadržan, saj mislim, da splošna uporaba kamer ni potrebna. Nikakor nisem za to, da bi bili policisti ves čas opremljeni s kamerami, saj bi bilo s tem konec koncepta slovenskega policista, ki je povezan z državljani, ki skupaj z ljudmi rešuje zagate v lokalnem okolju. Usmeril bi se raje na uporabo kamer v situacijah, ko načrtujemo in vemo, da bo prišlo do uporabe prisilnih sredstev, ko je treba ocenjevati, ali je bil ukrep ustrezen, kako je potekalo stopnjevanje uporabe različnih prisilnih sredstev.«

Morda bi vas moral vprašati najprej: Kako varna je trenutno Slovenija? Kaj bi lahko v prihodnosti poslabšalo varnostno sliko?

»V Sloveniji zagotovo živimo zelo varno, so pa določena tveganja, ki izstopajo. V vsakem primeru so ilegalne migracije segment, na katerega smo trenutno posebej pozorni, ne samo pri delovanju ob zeleni meji, ampak tudi pri spremljanju situacije okoli azilnih domov in centra za tujce. Pri nas je namreč toliko in toliko ljudi, ki jih ne poznamo, zato smo nanje posebej pozorni. Drugače pa lahko vidite tudi iz zadnjega letnega poročila, da se je stanje izboljšalo skorajda v vseh segmentih. Skrbi me povečanje najhujših krvnih deliktov, ker to kaže na določene probleme v družbi, četudi je bila policija stoodstotno uspešna pri odkritju teh storilcev. Prav tako izstopa segment premoženjske delikvence, kjer bomo skušali biti boljši. Na področju cestnega prometa so pred nami zahtevna obdobja, ko bomo poskušali skupaj z drugimi deležniki še posebej na avtocestnem križu vendarle uporabiti principe sekcijskega merjenja. Trenutno smo do tega zadržani, ker pravni okvir še ne omogoča kvalitetnega izvajanja, a verjamem, da bomo skupaj z drugimi institucijami našli prave rešitve.«

Oddajte svoj komentar

Kranj 8°

pretežno oblačno
vlažnost: 91 %
veter: JZ, hitrost: 11 km/h

6/16

sobota

1/18

nedelja

5/14

ponedeljek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

GLEDALIŠČE / Bohinjska Bela, 16. marec 2024

Muzikal Kekec

PRIREDITVE / Cerklje, 16. marec 2024

Cerklje smučamo – pokal občine 2024

GLASBA / Predoslje, Stražišče, 16. marec 2024

Spustite me pod kovter, gospa Markham

OBVESTILA / Goriče, 16. marec 2024

Preventivne meritve

OBVESTILA / Cerklje, 16. marec 2024

Preventivne meritve

PRIREDITVE / Šenčur, 16. marec 2024

Pod okence pridem

PRIREDITVE / Visoko, 16. marec 2024

Dobrodelna predstava Bog masakra

GLEDALIŠČE / Koroška Bela, 16. marec 2024

Izpolnjene sanje

 

 
 

 

 
 
 

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 17:17, 14. marec

Bilo je posnetih kar nekaj filmov po resničnih dogodkih, ko so sestre pomagale na smrt bolnim. Bilo je kaznivo dejanje, evtanazija ki je enako dejanje, pa baje ni.

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 11:09, 12. marec

Pri evtanaziji ne rabiš zdravnika. Medicinska sestra je dovolj.

Dražja pomoč na domu / 15:29, 8. marec

Pozdravljeni, članek nič ne omenja, za koliko se je z novimi cenami oskrbovalkam (in oskrbovalcem seveda) bolj povrnila veljava njihovega dela, kot omenja g. župan.

Spomin na bombardiranje / 20:35, 7. marec

Ohraniti je treba tudi spomin na 7 učenk in učiteljico, ki so umrli pri eksploziji v takratni meščanski šoli 29. novembra 1944 . Spominska ...

Dan Civilne zaščite / 10:16, 5. marec

Čisto enostavno! V Sloveniji je človek, biciklist, ki ni in ne bo do smrti drugega Slovenca povabil ali z njim šel na kavo. Ali je vredno to...

Dan Civilne zaščite / 18:40, 3. marec

Prav v tem segmentu je človek nerazumljiv. Rad priskoči na pomoč in pomaga drugim v nesreči kar je prav. In v sklopu Civilne zaščite, lahko ...

Komu naj gre parkirnina / 18:34, 3. marec

Ah ta denar! Zaradi njega se skregajo še tako dobri prijatelji.