Dan za muzeje in galerije

Besedilo: I. K., A. B., U. P., D. Ž., M. R., J. K.
Kategorija: Kultura / petek, 18. maj 2018 / 10:08  

Muzeji in galerije bodo letošnji 41. mednarodni muzejski dan obeležili s prostim vstopom na različne prireditve, od vodenj po razstavah do predavanj in muzejskih delavnic.

Kranj – Mednarodni muzejski svet ICOM je 18. maj prvič zaznamoval za mednarodni dan muzejev leta 1977. Osnovni namen je bil vplivati na večjo prepoznavnost muzejev v družbi. Vsako leto se temu prazniku pridružuje več muzejev, odkar imamo svojo državo, tudi slovenskih. Praznujejo ga v več kot 35 tisoč muzejskih institucijah v več kot 140 državah sveta. Kot zapisano, je med njimi tudi Slovenija z velikim naborom muzejev in galerij. Tako bodo danes, v petek, 18. maja, po celi Sloveniji muzeji in galerije obeležili mednarodni muzejski dan s prostim vstopom in obilico raznovrstnih dogodkov.

Na vsak način preverite, kaj posebnega se bo danes in konec tedna dogajalo v muzejih na Gorenjskem in drugje po Sloveniji. Za prvi namig vam v tej tristranski prilogi ponujamo nekaj odličnih predlogov Gorenjskega muzeja, Tehniškega muzeja Slovenije, Parka vojaške zgodovine v Pivki, Kobariškega muzeja, Podzemlja Pece in Romarskega urada Brezje z Muzejem jaslic.

Gorenjski muzej praznuje 65 let

Gorenjski muzej z različnimi razstavami, dogodki in delavnicami letos skozi vse leto obeležuje 65-letnico obstoja in delovanja. Že takoj po drugi svetovni vojni si je ravnatelj tekstilne šole Črtomir Zorec prizadeval za ustanovitev mestnega muzeja. Skrbel je za nastajajočo zbirko tekstilij in kulturnozgodovinskih predmetov. Pred Prešernovim gledališčem so pesniku postavili spomenik in začeli tudi preurejati pritličje Prešernove hiše. Z začetkom leta 1953 so zaposlili tudi stalnega strokovnega delavca, umetnostnega zgodovinarja Ceneta Avguština, ki je bil prvi direktor Mestnega muzeja Kranj. V petdesetih in šestdesetih letih je muzej širil svojo dejavnost, po desetih letih delovanja pa sta se Mestni muzej Kranj in Muzej revolucije združila v Gorenjski muzej s sedežem v Kranju. Leta 1964 so odprli Prešernov spominski muzej, nekaj let kasneje je Mestna hiša postala osrednje kranjsko razstavišče, v njej pa so danes tudi stalne razstave. Gorenjski muzej je sodeloval pri postavitvi številnih stalnih zbirk po Gorenjskem. V začetku devetdesetih let se je preselil v grad Khislstein, kjer so leta 2012 odprli stalno razstavo Prelepa Gorenjska, upravnim prostorom pa so namenili stavbo nasproti letnega gledališča. Danes je Gorenjski muzej osrednja muzejska institucija v pokrajini.

Ob mednarodnem dnevu muzejev si bo danes, v petek, 18. maja, od 10. do 18. ure moč brezplačno ogledati muzejske zbirke, jutri v soboto, 19. maja, pa v Gorenjskem muzeju pripravljajo dan odprtih vrat, s katerim bodo obeležili tudi svojo 65-letnico. Na vrtu gradu Khislstein se bodo predstavili restavratorji in konservatorji, hkrati pa v muzeju vabijo Kranjčane in obiskovalce, da podarijo kakšen star predmet, ki v sebi nosi unikatno zgodbo. Videli bodo, kaj se s predmetom zgodi, ko pride v muzej: najprej ga vpišejo v akcesijsko knjigo, ga evidentirajo, inventarizirajo … Predmet šele z vpisom v inventarno knjigo postane muzealija in se s tem ohrani za naše zanamce, saj hkrati dobi tudi status kulturne dediščine. Za otroke bodo pripravili tudi varno lokostrelsko igrico, ki jo povezujejo z oktobrsko razstavo o družini Khisl v Kranju.

Znanje brez meja

Tehniški muzej Slovenije (TMS) je osrednji slovenski muzej, ki skrbi za ohranjanje tehniške kulturne dediščine. Svoje prostore ima v nekdanjem kartuzijanskem samostanu, kot muzej pa je za javnost odprt od leta 1953. Poleg matičnega muzeja v Bistri so njegove enote še v Polhovem Gradcu, kjer je urejen Muzej pošte in telekomunikacij, na gradu Bogenšperk, kjer sta obiskovalcem na ogled Slovenska geodetska zbirka in Valvazorjeva grafična zbirka, ter v Soteski in Pivki, kjer so za javnost odprte deponirane zbirke. In konec tedna se v Tehniškem muzeju Slovenije ogromno dogaja. Vabijo vas na današnji obisk mednarodnega muzejskega dne, ko je prost vstop za obiskovalce v obeh enotah med 10. in 16. uro. V TMS Bistra si v odpiralnem času lahko ogledate glasbeno-umetniški dogodek Gašperja Torkarja Zvoki sprememb, ob 10. uri pa se pridružite vodenemu ogledu razstave Znanje brez meja. Muzej pošte in telekomunikacij si danes, 18. maja, prav tako lahko ogledate brezplačno. Ob 10. in 15. uri pa bo potekal tudi voden ogled muzejskih zbirk za družine Trara, trara, pošto pelja!

Jutri, v soboto, 19. maja, pa se ob 9.30 v TMS Bistra lahko udeležite delavnice Osnove restavratorstva, a so zanjo potrebne predhodne prijave na programi@tms.si ali na 01 750 66 72. Od 16. ure dalje vas vabijo še na Gozdarski popoldan v TMS. Pripravili so kratko predstavitev pred leti izvedene prenove gozdarskega oddelka TMS, predvajali bodo kratke filme s področja gozdarstva, vas popeljali po gozdarskem oddelku, sledi pa tudi nastop skladatelja in kitarista Tilna Pusarja. V nedeljo, 20. maja, ob 15. uri pa vabijo upokojence, da se v Polhovem Gradcu udeležijo Vodenega ogleda Muzeja pošte in telekomunikacij za seniorje; ob 16. uri pa v Bistro, kjer bodo potekale Demonstracije poizkusov Nikole Tesle.

Kobariški muzej

Kobariški muzej je najbolj znan muzej prve svetovne vojne v Sloveniji in hkrati tudi eden najbolj obiskanih muzejev pri nas, saj ga letno obišče kar okrog šestdeset tisoč obiskovalcev. Nedavno je direktor muzeja postal Gorenjec Martin Šolar z Bleda, sicer dolgoletni direktor Triglavskega narodnega parka. Kot je povedal, je Kobariški muzej pred 28 leti ustanovila skupina zanesenjakov iz Kobarida, muzej pa še danes deluje kot zasebna gospodarska družba, ima pa tudi uradni status v razvidu muzejev Slovenije. »Kobariški muzej ima stalne in vsako leto tudi začasno razstavo. Primerjalna prednost muzeja je poudarek na osebnih pripovedih protagonistov soške fronte in še posebej znamenite 12. soške bitke, v kateri so nemško-avstrijske sile v izjemni taktični bitki porazile italijansko vojsko in jo pregnale daleč na zahod vse do reke Piave,« je povedal Šolar in poudaril, da je postavitev v muzeju globoko občutena, dotakne se srca in duše obiskovalcev in posreduje sporočilo, ki se ne bo nikoli dovolj pogosto in glasno širilo med ljudmi: vojna je norost, zločin in povzroča zgolj žrtve. »V muzeju ne naletimo niti na najmanjšo sled šovinizma, pristranskosti ali poveličevanja,« je povedal Šolar in dodal, da je glavno poslanstvo Kobariškega muzeja varovanje in hranjenje nacionalnega bogastva in muzejskega gradiva z obdobja soške fronte, je pa tudi središčna točka predstavljanja dediščine soške fronte v slovenskem, evropskem in svetovnem prostoru. Leta 1992 je prejel najvišje slovensko muzejsko priznanje Valvasorjevo nagrado, ki jo podeljuje Skupnost muzejev Slovenije. V letu 1993 je bil muzej uvrščen v ožji izbor kandidatov za Evropski muzej leta. V Strasbourgu je muzej prejel Muzejsko nagrado Sveta Evrope za leto 1993.

In kaj vse se bo dogajalo v Kobariškem muzeju v letošnjem letu? Kot je dejal Šolar, se letos zaključuje petletno obdobje (2014–2018) obeleževanja stote obletnice prve svetovne vojne. V muzeju skupaj s partnerskimi organizacijami in sami pripravljajo še tri večje dogodke. Avgusta bo v središču Kobarida potekal veliki koncert Evropskega mladinskega simfoničnega orkestra z naslovom Bobni miru. Oktobra pripravljajo Dan Kobariškega muzeja z odprtjem nove začasne razstave Sosedova zgodba avtorja Željka Cimpriča, ki je tudi eden od ustanoviteljev muzeja. Novembra pa bo potekala slovesnost pri Krnskem jezeru z obeležitvijo stote obletnice konca prve svetovne vojne.

Kot je še povedal novi direktor, v prihodnje želijo ponudbo Kobariškega muzeja povezati s ponudbo pohodniškega turizma in turistično ponudbo Posočja ter celotnih Julijskih Alp.

Vabijo na Tankovski vikend

Park vojaške zgodovine Pivka se ukvarja z ohranjanjem in predstavljanjem vojaškozgodovinske dediščine s poudarkom na vojaški tehniki. Najdemo ga v kompleksu nekdanje italijanske in kasneje jugoslovanske vojašnice, vključuje pa tudi bližnjo utrdbo Alpskega zidu, do katere vodi tematska učna pot. Nosilna zbirka muzeja je nacionalna tankovsko-artilerijska zbirka z eksponati – oklepnimi in drugimi vojaškimi vozili iz druge svetovne, hladne vojne in slovenske osamosvojitvene vojne. Največja atrakcija je jugoslovanska diverzantska podmornica P-913 Zeta, ki jo je leta 2011 muzeju podarila Črna gora in je restavrirana po zamisli nekdanjega admirala Marjana Pogačnika. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi njihovo notranjost.

Muzej vojaške zgodovine letno obišče blizu petdeset tisoč obiskovalcev, med njimi največ družin z otroki. Tudi z Gorenjske je precej obiskovalcev, nam povedo v vojaškem muzeju. Na poti na morje ali z morja se pri njih ustavi veliko ljudi, ki si ogledajo zanimive zbirke. Kot zanimivost omenimo, da je že drugo leto med stalnimi zbirkami tudi zbirka o lokostrelstvu, ki jo je postavil Gorenjec Marjan Podržaj iz Šenčurja.

Mednarodnemu dnevu muzejev se Park vojaške zgodovine Pivka pridružuje s Tankovskim vikendom, ki bo 26. in 27. maja. Predstavili bodo vozni del zbirke Parka vojaške zgodovine, ki ga vzdržujejo in upravljajo skupaj z Vojaškim muzejem Slovenske vojske. Vozni del zbirke se stalno krepi in je tako po številu eksponatov kot po njihovi izjemnosti brez konkurence v širši soseščini držav. S sodobno vojaško tehniko se bo predstavila tudi Slovenska vojska. Ob tej priložnosti bo tudi srečanje lastnikov starodobnikov iz nekdanje tovarne Zastava. Dogodek pod imenom Legende Kragujevca organizira Zastava klub Slovenije. V sklopu Tankovskega vikenda se bo predstavilo tudi Društvo za taktične igre, ki se ukvarja z uprizoritveno airsoft dejavnostjo.

V svetu Bergmandelca

Rudnik svinca in cinka Mežica je v svojem več kot tristoletnem delovanju dajal kruh številnim družinam na območju rudnika in močno vplival na življenje v Mežiški dolini. Po njegovem zaprtju je ostala bogata tehniška, kulturna in naravna dediščina, ki se jo danes trudijo ljudem približati na sodoben način.

Posamezne rudniške rove v podzemlju Pece so namreč ob močni lokalni iniciativi in želji zaposlenih, da se ta dediščina ohrani, preoblikovali v turistično znamenitost in muzej, za katerega skrbi podjetje za razvoj turistične in muzejske dejavnosti Podzemlje Pece. Območje v rudniku, ki je ostalo odprto še po dokončnem zaprtju rudnika, danes služi v turistične, izobraževalne, raziskovalne in študijske namene. Del urejenega kompleksa v rudniku in del muzeja na Glančniku so odprli skoraj dvajset let nazaj, nato pa so dodajali vedno nove vsebine. Z dvajset tisoč obiskovalci na leto se uvrščajo med najbolj obiskane turistične destinacije na Koroškem, pojasnjujejo v podjetju za razvoj turistične in muzejske dejavnosti Podzemlje Pece.

Na ogled rudnika obiskovalce v rudarski opremi popeljejo s pravim rudarskim vlakom, ki ustavi v samem osrčju rudnika, v okrožju Moring šeststo metrov pod površjem Velikega vrha. Na poti skozi rudnik je ob spremstvu izkušenega vodnika mogoče spoznati zgodovino rudarjenja, ob razstavljenih rudarskih eksponatih pa doživeti tudi pravi »knapovški šiht«. Posebno doživetje je pot skozi rudnik tudi za otroke, saj če so zelo pridni, mogoče v čisti temi zaslišijo celo nagajivega škrata Bergmandelca in izvedo zgodbo o njem. Ogled muzeja pod zemljo je mogoč tudi s kolesom ali kajakom po podzemnem jezeru.

Na Brezjah jaslice z vsega sveta

Leta 2001 so na Brezjah tedanji samostanski hlev spremenili v muzej jaslic. Z leti je rastel edinstven muzej v naši deželi in tudi širše. Zbirka jaslic se je iz leta v leto večala in bogatila. Brezjanski frančiškani so v skoraj dveh desetletjih delovanja muzeja sprejeli v varstvo nad 500 primerkov jaslic, od katerih jih je 400 stalno razstavljenih v muzeju. Vsakemu od razstavljenih primerkov sta namenjena mesto in pozornost, ki si jo zasluži.

Decembra leta 2016 je bil Muzej jaslic popolnoma obnovljen. Hoja skozi deset razstavnih prostorov je srečanje z zgodovino jaslic, s pomenom posameznih jasličnih figur in prizorov, z materiali, iz katerih so izdelane jaslice, in z načinom izdelave. Poleg božičnih jaslic, ki so pri nas najbolj poznane, se v muzeju seznanimo tudi s pasijonskimi, binkoštnimi in vstajenjskimi jaslicami. Za slovenskega človeka pa je najbolj pristen in najbolj doživet pogled na kotne jaslice, postavljene v Bogkovem kotu domače hiše. V Muzeju jaslic so predstavljeni številni slovenski in tuji ustvarjalci jaslic, tudi iz najbolj oddaljenih dežel. Skozi prostore, v katerih so na ogled jaslice iz tujih dežel, vodi obiskovalca svetloba zvezde, ki je Modre pripeljala v Betlehem. Razstava jaslic se sklene z reprodukcijo freske prvih jaslic iz italijanskega mesta Greccio, ki jih je leta 1223 postavil Frančišek Asiški. Freska je osvetljena skozi opečno čipko, ki ustvarja igro svetlobe in sence. Muzej je od aprila do oktobra odprt med 9. in 19. uro, med novembrom in marcem pa med 9. in 18. uro. V ponedeljkih je zaprt.