Sami »fejst« fantje

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / torek, 31. julij 2018 / 12:01  

Tudi tako bi jih lahko poimenovali. A ker pri ansamblih odtehta izvirnost, muzikantov pa je že kar nekaj, so si nadeli ime Kerlci. Fantje pa imajo v svojih vrstah tudi pevko. Pred kratkim so Kerlci posneli videospot za svojo prvo polko N’kol n’bom dost dobr.

Kerlci so: Matej Zupan, ki je tudi vodja ansambla in ga lahko slišimo na harmoniki, Matija Škrlep igra trobento, njegov brat Tomaž bariton in bas kitaro, David Ravnikar kitaro, Grega Čepon pa klarinet. Slednjega lahko srečamo tudi na odru Poletnega gledališča Studenec, kjer so mu v igri s petjem Lepo je biti muzikant zaupali vlogo enega od članov ansambla Fantov pet, ki predstavljajo srž celotne igre. Jani je njegova vloga – in seveda igra klarinet. Pri Kerlcih sodelujeta še pevec in tudi pevka: Marko Jenko in Manca Kavčič.

Povprečna starost v ansamblu je 25 let, njegovi člani pa prihajajo iz različnih gorenjskih krajev, tudi Kranja, Reteč pri Škofji Loki in Železnikov. Za svoj sedež Kerlci navajajo Mengeš, ker imajo tam največkrat vaje. Igranje v ansamblu je že zdavnaj preraslo okvire hobija, imajo pa vsi člani ansambla tudi glasbeno znanje.

Dobra tri leta so na glasbeni sceni, razloži Čepon, ki je k ansamblu prišel med zadnjimi, pred dobrega pol leta. Spoznali so se na poroki, kjer je čisto slučajno igral, saj je bil prvotno v vlogi svata. »Na klarinet je na poroki igrala harmonikarjeva sestra Urška, ki sedaj študira klasično smer v Salzburgu. Ker ji oboje časovno ne bi uspelo, so me povabili zraven. V tistem času pa je odhajal tudi kitarist, tako da so zamenjali še kitarista.«

Grega je že igral pri različnih ansamblih, v orkestrih, pri Kerlcih pa mu je najbolj všeč njihov raznolik program. Na njihovih nastopih lahko slišimo vse od klasične do narodno-zabavne, moderne, zabavne glasbe. Od džeza in zimzelenih melodij do slovenske popevke, modernih napevov, kot so pesmi priljubljenih slovenskih skupin Siddharta in Big Foot Mama, na primer. »Gledamo na to, da vključimo čim več različnih žanrov in da so nastopi čim bolj raznoliki, da ni prisotne monotonosti.« Morda hrvaških napevov igrajo še najmanj. V nastope poskušajo vnesti humor, prisluhnili pa ste jim lahko tudi v projektu, ki je lani doživel premiero na materinski dan: v Mamini zgodbi, kjer so kombinirali igro s petjem in igranjem, v celoti pa jo je oblikoval pevec Marko. Publika je povezavo humorne igre in koncerta dobro sprejela. S predstavo so se oglasili letos tudi v Bohinju, naslednje leto pa bodo gostovali v Celju in Železnikih.

Kerlci stremijo k temu, da bi bil njihov program čim bolj kakovosten, da bi ga čim bolj izpopolnili, zato so do sedaj nastopali bolj zasebno, igrali na zasebnih odrih in porokah. Ampak tudi na kakšni veselici ste jih lahko slišali. Zadnje čase pa intenzivneje razmišljajo o svoji, avtorski glasbi. Prijavili so se na letošnji festival Večer slovenskih viž v narečju v Škofji Loki in bili sprejeti. »To je bil naš prvi festival, kjer smo predstavili svojo pesem, do konca leta pa razmišljamo še o dveh,« razlaga Čepon, ki je prispeval tudi glasbo za polko N’kol n’bom dost dobr, s katero so nastopili v Škofji Loki. Avtor besedila omenjene pesmi v gorenjskem narečju je Milan Mandeljc, ki je sodeloval tudi pri oblikovanju scenarija za videospot in njegovi režiji. Pred kratkim je pesem namreč dobila še vizualno podobo, ki bo vsem na ogled od jutri, torej od 1. avgusta dalje. Videospot so posneli v Retečah pri Škofji Loki, in sicer v gostilni Danilo in na njenem vrtu. Kerlci pa tudi že razmišljajo, da bi se drugo leto udeležili festivala v Števerjanu.

Grega nam še razloži, da je sestav ansambla zasnovan tako, da lahko nastopajo tudi v zasedbi, kjer ni klarineta in ne trobente. Tudi same vloge znotraj ansambla niso strogo razdeljene, tako da ne pojeta recimo samo Manca in Marko, lahko tudi kdo drug prevzame njuno vlogo. »Pri zabavni glasbi na primer igram klarinet, tamburin, pojem, igram klaviature – zelo različno. Marko in Matej pa na primer lahko igrata bobne in klaviature. Malo se prilagodimo pesmi, žanru, ki ga igramo. Gledamo na to, da je zvok raznolik, ker mislim, da če ljudem znaš ponuditi široko paleto zvoka, to znajo ceniti.«