Manj bodo delali s papirji, več z ljudmi

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Gorenjska / petek, 14. september 2018 / 19:50  

Prvega oktobra se bo tudi v praksi udejanjila nova organizacijska struktura centrov za socialno delo. Namesto dosedanjih 62 bo 16 centrov za socialno delo, eden bo deloval tudi na Gorenjskem. O podrobnostih smo se pogovarjali z vršilko dolžnosti direktorice območnega centra Urško Repar Justin, dosedanjo direktorico CSD Radovljica.

Kaj prinaša reorganizacija centrov za socialno delo, ki se bo uveljavila s 1. oktobrom?

»V prvi fazi gre za spremembo organizacijske strukture. Iz 62 dosedanjih centrov za socialno delo jih nastaja 16. Pri nas na Gorenjskem se združuje pet centrov, kar v organizacijskem smislu predstavlja precej prednosti: enotno računovodsko, pravno kadrovsko službo, službo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V vsebino se za zdaj še ne spuščamo v toliki meri, ker je trenutno s poenotenjem organizacije veliko dela. Prednost vidimo v tem, da se bomo centri organizacijsko in strokovno poenotili, kar tudi stroškovno pomeni večjo učinkovitost. Poleg tega prednosti prinaša tudi dejstvo, da nas bo namesto 62 samo 16 in se bomo tako tudi lažje dogovarjali.«

Na teren, k ljudem

Kakšna bo ostala vloga petih enot, dosedanjih centrov za socialno delo? Se bo z vidika dostopnosti ob tej centralizaciji za ljudi kaj spremenilo?

»Vloga enot bo enaka kot doslej, le da se birokratki del umakne iz dosedanjih centrov in se okrepi delo strokovnih delavcev z ljudmi. Več časa bo za terensko delo, to je tudi vizija reorganizacije. Na enotah ostajajo delavci zaposleni pod enakimi pogoji in z enako vsebino dela. V zadnjem času je CSD odločal o pravicah in o denarju, ob čemer smo kar nekoliko pozabili na človeka. Ko bomo od zdaj delali z uporabniki denarnih socialnih pomoči, bomo lahko spet ljudi celostno obravnavali: jim nudili osebno pomoč, organizirali delavnice za brezposelne, delali z družinami ... Naša reorganizacija se povezuje tudi s projektom socialna aktivacija. Uporabniki, ki so najbolj pomoči potrebni, so kot edino pomoč na centru dobili denar, potrebujejo pa še kaj drugega.«

Bo reorganizacija prinesla centrom tudi več zaposlitev?

»Mi bi si to sicer želeli, saj bi morali zlasti na enotah okrepiti stroko. Nekaj dodatnih zaposlitev je doslej bilo, a niso vse povezane z reorganizacije. Novi delovni mesti sta dve, od sicer 160 zaposlenih (s čimer smo tretji največji center v državi po reorganizaciji). Želimo pa si dodatnih zaposlitev.«

Vloge še naprej oddajajo na »starih« centrih

Pa se naloge CSD in njegovih enot ne bodo podvajale?

»Ne, nikakor. Na ravni novega CSD Gorenjske (s sedežem v Kranju) bo organizirana skupna služba, služba za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in skupna strokovna služba, ki bo vključevala koordinacijo in pomoč žrtvam, znotraj slednje tudi mobilna strokovna enota, ki bo na voljo vsem enotam znotraj območnega centra za socialno delo. Iz osrednjega centra bodo šle letne pravice iz javnih sredstev, na enotah pa se bodo delale mesečne mešane pravice, ki se obnavljajo na tri mesece. S tem se masovno izdajanje odločb iz enot umika in bodo lahko strokovni delavci bolj delali z ljudmi in manj s papirji. Pomembno je tudi, da uporabniki vedo, da se vloge še naprej oddajajo na istem CSD, kot so se doslej. To velja tudi za vloge za letne pravice, tudi informacije o tem bodo dobivali na domači enoti in jim ne bo treba za te stvari hoditi v Kranj, kjer bo sedež CSD Gorenjske. Vse ostaja za uporabnike enako, le sedež odločanja se spremeni. Vseh pet enot CSD (Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič) bo neposredno dostopnih uporabniku.«

Nujna kadrovska okrepitev

Kakšne koristi bodo torej imeli od reorganizacije uporabniki?

»Prvega oktobra, ko se zamenja organizacijska struktura, se te najbrž še ne bodo občutile. Morda bodo na začetku zaradi večjega obsega dela celo kaki zaostanki, se bomo pa trudili, da do tega ne bi prihajalo. Cilj in vizija reorganizacije pa je vrnitev strokovnega dela nazaj na centre. Strokovni delavci se bodo več ukvarjali z ljudmi in manj s formalnostmi, se osredotočili na prejemnike denarne socialne pomoči in jih obravnavali celostno in na vseh nivojih, saj ne gre le za ljudi, ki nimajo denarja, pač pa imajo različne težave: v duševnem zdravju, z alkoholizmom, bivanjsko problematiko, težave v partnerstvu in vzgoji otrok, nasilje ..., revščina prinese s seboj marsikaj. Za delo s takšnimi težavami naših uporabnikov bodo imeli strokovni delavci v prihodnje več časa. Ob tem pa je tudi nujno, da nas kadrovsko okrepijo. Smo namreč v sociali zelo kadrovsko podhranjeni podobno kot v drugih dejavnostih, kjer je veliko poudarka na operativi.«