Naš duhovni in realni kapital

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Bled / sreda, 26. september 2018 / 19:30  

Na Bledu so gostili letošnji uvodni dogodek v 28. Dneve evropske kulturne dediščine in 6. Teden kulturne dediščine, na katerem so se na humoren način sprehodili skozi blejsko zgodovino.

Bled – V Festivalni dvorani na Bledu so v soboto slovesno odprli letošnje Dneve evropske kulturne dediščine (DEKD), v okviru katerih se bo do 6. oktobra po vsej državi zvrstilo okrog 430 dogodkov, od tega približno desetina na Bledu. Kot je poudaril generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin, Bleda kot gostitelja slovesnosti ob odprtju DEKD niso izbrali po naključju, saj so prav na Bledu nekateri naši najprepoznavnejši kulturni spomeniki – od otoške cerkve in stopnišča do nje do Blejskega gradu in blejskih vil.

Tudi minister za kulturo Dejan Prešiček je v svojem nagovoru poudaril, da je bil Bled vedno žarišče kulture in raznolikosti. Že v preteklosti so ga obiskovali številni romarji, tu so se ustavljali celo kralji, za svoja srečanja so ga izbrali pisatelji. »Vsak je na Bledu pustil sled, ki je kot trden most med preteklostjo in prihodnostjo,« se je navezal na letošnje temo DEKD Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost. Dediščina je po njegovih besedah izjemno pomemben steber naše države in identitete. »Prostor, kulturna krajina, navade, obrtna znanja in kulinarika so naš duhovni in realni kapital, kulturna dediščina je vrednota Evrope.« Prepričan je, da so Dnevi evropske kulturne dediščine v Evropskem letu kulturne dediščine priložnost, da ponovno opozorimo na izjemno bogastvo slovenske kulturne dediščine, ki tudi z vpisi na UNESCO seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva in s prejetimi znaki evropske kulturne dediščine postaja vse bolj mednarodno prepoznavna. Pri ohranjanju dediščine imajo pomembno vlogo tako lastniki kulturnih spomenikov kot prostovoljci in strokovnjaki, je še poudaril Prešiček. »Dediščina je namenjena vsem in je last vseh,« je ob tem dejal Jernej Hudolin in dodal, da imamo v Sloveniji več kot trideset tisoč znanih in še več malo manj znanih gradnikov naše kulture. Številni med njimi bodo v okviru DEKD odprli svoja vrata obiskovalcem. V Sloveniji se lahko pohvalimo z največjim številom dogodkov na prebivalca, ki se bodo odvili v okviru DEKD, je še ponosen Hudolin.

Največ dogodkov bodo pripravili na Gorenjskem, kar 88, od tega približno polovico na Bledu. »Bled ni le turistični kraj, želimo ga prikazati tudi kot kraj žive dediščine, ki jo pomagajo ohranjati prostovoljci iz naših številnih društev,« je poudaril župan Janez Fajfar. Več kot šestdeset njihovih članov je pomagalo oblikovati tudi uvodno prireditev, na kateri so na humoren način na platnu in tudi v živo prikazali pet poglavij iz bogate blejske preteklosti. Razjasnili so okoliščine začetka blejskega gospostva v letu 1004, prikazali so skrivnostni obisk protestanta Primoža Trubarja na Blejskem gradu leta 1561, izvedeti je bilo mogoče tudi, kako so leta 1813, ko so tudi po naših krajih plenili Napoleonovi vojaki, v zgodovino stopile pogumne Blejke. Arnold Rikli je zbrane poskušal prepričati, da nam najbolj koristita zrak in svetloba, kralja Aleksandra Karađorđevića pa je bilo mogoče spoznati kot strastnega lovca.