Od vojne do plebiscita

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / petek, 12. oktober 2018 / 08:57  

Prva svetovna vojna, ki se je končala pred stotimi leti, in koroški plebiscit, katerega stote obletnice se bomo spominjali čez dve leti, leta 2020, sta trajno zaznamovala prihodnost Slovencev na Koroškem in določila meje med tedanjo Jugoslavijo oziroma kasnejšo samostojno Slovenijo in Republiko Avstrijo. Boj za meje ni potekal le za diplomatskimi omizji, ampak tudi na terenu, ob grmenju topov in pokanju pušk ter žrtvah na obeh vojskujočih se straneh.

Mohorjeva iz Celovca se s pogovori in predavanji pod naslovom Gemeinsam – Skupno 2020 spominja teh obletnic. Izobraževalni referent Mohorjeve Martin Pandel je za prvo serijo predavanj oziroma pogovorov, ki so potekali pretekli teden, izbral temo o mejah, ki ločujejo in povezujejo, tako zemljepisno kot v našem razmišljanju. Meje so sprva ločile narode in spodbujale nacionalizem, ki je v dvajsetem stoletju dosegel najagresivnejšo obliko, Evropska unija pa je nastala kot projekt miru, ki bi premostil meje. Pa to ni trajalo dolgo. Pred štirimi leti so se zaradi naraščajoče begunske krize meje znova začele zapirati. Zato je vedno več ljudi prepričanih, da je bila Evropa brez meja utopija. Pri Mohorjevi menijo, da je stoletni jubilej konca prve svetovne vojne in plebiscita o usodi Koroške priložnost, da s širokim pogledom, z različnih vidikov obravnavamo posledice postavljanja meja, njihovo premostitev in potenciale obmejnih območij. Na pogovorih so sodelovali ugledni znanstveniki in politiki, med njimi koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser, avstrijska veleposlanica v Ljubljani Sigrid Berka, celovška županja dr. Maria Luise Mathiaschitz in slovenska veleposlanica na Dunaju Ksenija Škrilec. Celovški pogovori so bili sklenjeni s sobotnim pohodom od vasi Potoče pri Suhi/Neuhaus na avstrijski strani do Libelič na slovenski strani, kjer poseben muzej spominja na urejevanje meje po prvi svetovni vojni.

Koroški Slovenci so kar pogosto med prejemniki avstrijskih in tudi slovenskih nagrad. Upokojeni izredni profesor celovške univerze Vladimir Wakounig je prejel za izredne dosežke v šolstvu, še posebno pri uvajanju sodobnih modelov dvojezičnega šolstva, nagrado republike. Urednica časopisa Nedelja Mateja Rihter pa je prejela nagrado Mohorjeve za svoje literarno ustvarjanje v slovenščini.